Kako nas teorije zarote počasi, a vztrajno vodijo v fašizem

Max Weber je v Protestantski etiki in duhu kapitalizma (1905) zapisal, da je z razvojem zahodne sodobne družbe prišlo do nečesa, čemur je pravil Entzauberung der Welt (’odčaranje sveta’). Z razvojem sodobne znanosti naravnih zakonov ni bilo več treba razlagati z božanskim posredovanjem, s kapitalizmom in birokratizacijo družbe, ki naj bi stavila na meritokracijo, pa se je zmanjšal prostor za tradicionalna verovanja. Če poenostavimo, neurje ni bilo več božja kazen in kralj, vsaj načeloma, ni več vladal po božji volji. To sicer ni pomenilo, da je magično mišljenje prišlo h koncu. Več

Grega Repovž

4. 4. 2025  |  Mladina 14  |  UvodnikVeč

Uvodnik / Golobova zmaga

Morda bo slišati čudno in neverjetno, sploh glede na to, da se v javnosti ves čas ponavlja, da je ta vlada napovedala množico reform, potem pa ni nobene realizirala: dejstvo je, da v 35-letni zgodovini Slovenija še ni imela vlade, ki bi dejansko pripravila in tudi zaključila toliko reform in uvedla toliko sistemskih sprememb. Res je – tega še prejšnji teden ne bi mogli napisati. A ta teden je državni zbor sprejel temeljni sistemski zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim se dejansko popolnoma reformira slovenski zdravstveni sistem. Več

»Obnašamo se, kot da je demokracija večna«

Že drži, da je Matjaž Gruden direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo, gre za visoko mednarodno funkcijo, vendar ni znan po tem, da bi govoril kot tipičen evropski birokrat, nejasno in zapleteno. Nasprotno, Gruden je v kolumnah, ki jih piše za Večer, in v ocenah, kaj se dogaja z družbo, Evropo, z demokracijo in njenimi vrednotami, zelo oster. Ne olepšuje. V resnici je zaskrbljen, svet, kot smo ga poznali doslej, izginja. Izginja svet, v katerem so države vsaj nominalno govorile o pomenu človekovih pravic, pravne države, mednarodnega prava, v katerem so iskale dogovore in medsebojne interese. Vračamo se v 19. stoletje, v čas imperializma, v čas, ko je grobost cenjena, pogovor pa odraz šibkosti. Grudnova razmišljanja so njegova in ne predstavljajo uradna stališča Sveta Evrope, institucije, v kateri je zaposlen. Več

Vlado Miheljak

4. 4. 2025  |  Mladina 14  |  Dva leva  Za naročnikeVeč

Komentar / Ameriški joker in njegovi evropski kraguljčki

Nekako velja priporočilo, da se je, ko v politiki narediš hude flope, najbolje za nekaj časa pritajiti. Ker če jih poskušaš popraviti, jih praviloma še poglobiš. In evropska komisarka za širitev Marta Kos je morda prej načrtovano, morda pa celo namensko, da bi sanirala škodo (?), prišla v Slovenijo, po svojem ponesrečenem »konstruktivnem srečanju« z Vučićem. In seveda je svoje spodrsljaje še poglobila. Videlo se je, da je v seriji medijskih nastopov vselej uporabila enake retorične »fazone«, ki pa so bile še bolj ponesrečene kot kratko sporočilo bruseljskega bližnjega srečanja tretje vrste s srbskim samodržcem. Eden bolj poudarjenih retoričnih obrazcev je bil, da jo sedaj napadajo tisti, ki hkrati zahtevajo, da naj se evropska komisija pogovarja s Putinom. Ampak kako? Saj se s Putinom ne pogovarja, z Vučićem pač. In ja, s Putinom se je treba in se je nujno pogovarjati. Več

Ministrstvo za delo že več kot leto zamuja s strategijo za odpravo prekarnosti 

V četrtek, 27. marca, so predstavniki sindikata Mladi plus skupaj s predstavniki še nekaj drugih organizacij na ministrstvo za delo dostavili bučke. Prinesli so jih v tistem svetlo modrem kockastem nahrbtniku, ki ga za dostavo uporabljajo Woltovi dostavljavci. Več

V Sloveniji smelejših ukrepov v boju proti onesnaževanju zraka še nismo sprejeli

Stuttgart je dolga leta veljal za eno izmed mest v Nemčiji, kjer je zrak najbolj onesnažen s trdnimi delci. »Več smoga kot v Pekingu« so nemški novinarji naslavljali reportaže iz tega mesta, kjer so se slikali z nameščenimi zaščitnimi maskami ali opremo, namenjeno za zaščito pred radiološko, kemično in biološko nevarnostjo. Mesto namreč leži v slabo prevetreni kotlini reke Neckar, zaradi česar so bile tam v preteklosti pogosto presežene mejne vrednosti prašnih delcev PM10 in PM2,5. Tedaj so v mestu vedno razglasili »alarm zaradi prašnih delcev« (Feinstaubalarm). Tudi slovenska prestolnica ima s svojo kotlinsko lego podobne težave, a Stuttgart leži v še ožji kotlini, ima še več prebivalcev, veliko več tranzita in industrije. To je mesto, kjer imajo sedeže velike nemške multinacionalke, kot so Daimler, Porsche in Bosch. Več

Svet je pripravljen na vojno

Donald Trump zelo rad citira italijanskega fašističnega voditelja Benita Mussolinija. Ko govori, da bo »izsušil močvirje«, citira Mussolinija. In ko je leta 2016 retvitnil »Bolje je živeti en dan kot lev kot pa 100 let kot ovca,« je citiral Mussolinija. Ko so ga vprašali, ali ve, da gre za Mussolinijev citat, je odvrnil, da ne ve, kdo je to rekel, in da je povsem vseeno, ker gre za »dober, zanimiv citat«. Več

TV komentar / Otroci so nasilni, kajne?

Najprej smo bili kar malo navdušeni nad POP TV, ki se je odločila, da posnetka brutalnega nasilja nad mladoletnikom na Ptuju ne bo objavila. Kot da bi na POP TV končno dojeli, da je za žrtev od samega napada huje le še javno razgaljanje napada, za mladega nasilneža pa je to tista dokončna zmaga, ko postane veliki car v svojih očeh. Več

Vseslovenska tovarna umetne inteligence

Pred nekaj tedni je predsednik vlade Robert Golob na družabnih omrežjih pompozno in skrivnostno napovedal: »Jutri ob dvanajstih vam sporočimo odlično novico.« Spletni šaljivci so se nemudoma lotili dela in začeli teoretizirati, kaj bi lahko bila ta skrivnostna vest. »Nutrije smo rešili pred izumrtjem,« je domneval prvi. »LeBron bo igral za slovensko reprezentanco,« je zapisal drugi. »Zmanjšali bodo plače in povišali davke,« pa je v ciničnem tonu predvidel tretji. Več

Do miru – z orožjem?

Kako prijetno umirjena se zdi italijanska obala marca, ko plaže samevajo in so kioski s sladoledom zaprti. A le nekaj metrov proč od plaž v La Spezii je slika čisto drugačna. Za ograjo iz bodeče žice in varnostnimi rešetkami skoraj nepretrgano ropotajo stroji. Leonardo, tretji največji evropski oborožitveni koncern v več sto metrov dolgih montažnih halah sestavlja Super Rapid Naval Gun, skoraj osem ton težko računalniško vodeno orožje, ki naj bi z neba klatilo izstrelke in brezpilotne kamikaze s hitrostjo 120 izstrelkov na minuto. Tik zraven monterji in inženirji sestavljajo nov tank na kolesih za italijansko vojsko. Hitijo, saj je naročenih kar 150 vozil, naslednje naročilo je že v čakalni vrsti, to je bojni tank Panther, ki ga bodo sestavljali z nemškim partnerjem Rheinmetallom. Več

Slovenski z(rak)

Leta 2024 je bila Slovenija po onesnaženosti s finimi prašnimi delci, poimenovanimi s kratico PM2,5, med vsemi 41 državami evropske celine sedma najslabša, uvrstila se je med Poljsko in Turčijo, med 27 državami Evropske unije pa je bila slabša le Romunija. To kaže ta mesec objavljeno poročilo švicarske ekipe IQAir, ki za 139 držav zbira podatke o koncentracijah prašnih delcev iz javno dostopnih merilnikov kakovosti zraka. Prašne delce PM2,5 uvršča Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) v prvo skupino karcinogenosti, skupaj na primer z azbestom, njihov glavni izvor pri nas pa so – in to zavedanje je ključno – peči na drva. Uvrstitev Slovenije na rep evropskih držav je za večino Slovencev presenečenje: živimo namreč v popolnoma nasprotnem prepričanju o svojem okolju. A stvari postanejo še resnejše, ko pogledamo, kje smo na lestvicah po boleznih, kot je pljučni rak, in kaj kaže pravkar končana pilotna raziskava astme pri otrocih. Več

Zakaj so prašni delci PM2,5 »ubijalci«?

Dr. Metoda Dodič Fikfak je zdravnica, raziskovalka in univerzitetna profesorica. Ukvarja se z boleznimi, kot so mezoteliom, pljučni rak in druge vrste raka, ki so posledica izpostavljenosti azbestu. Je tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Več