• Uredništvo

    30. 1. 2022  |  Družba

    »Tehnofevdalizem – nova različica fevdalizma«

    "Ta čas se bo v zgodovino vpisal kot čas lahkomiselnosti, nespametnosti – svetovnih političnih voditeljev na eni strani in mogulov velikega posla (big business), ki so uničili to priložnost. Torej: tu smo, kar zadeva naš odnos do okolja."

  • Uredništvo

    30. 1. 2022  |  Družba

    Kako prepoznati navidezno ter lažno znanost

    "V sodobni družbi postaja vse bolj jasno, da je znanstvena pismenost pomembna kompetenca, ki ji v šolskem sistemu morda namenjamo premalo pozornosti. Vendar se moramo pri zavedati, da pri znanstveni pismenosti ne gre toliko za neposredno znanje kot za vrednote in veščine, ki jih pridobimo in ponotranjimo, če živimo v okolju, ki ceni resnično znanje in zna prepoznati navidezno ter lažno znanost. Pomemben del znanstvene pismenosti je prav zmožnost presojanja, kateremu viru ali strokovnjaku lahko dejansko zaupamo."

  • Damjana Kolar

    30. 1. 2022  |  Kultura

    Kako reflektirati družbeno stvarnost?

    V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je do 5. marca na ogled razstava Vztrajnostni moment upora / Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik. Gre za preplet risb in grafik Vesne Bukovec s fotografijami Janeza Zalaznika, ki so bile posnete na protivladnih protestih v zadnjih dveh letih. Kustosinja razstave je Vesna Teržan.

  • Aroganten nastop Snežiča

    Nastop Roka Snežiča in njegove žene na preiskovalni komisiji, ki ugotavlja domnevno pranje denarja v NKBM in nezakonito financiranje SDS, si bomo dobro zapomnili po neverjetni manifestaciji primitivne oholosti, napihovanja, žalitev in neskritega prezira do dela parlamenta. Za Janševega davčnega svetovalca in sozapornika z Doba, kje sta stkala tesne vezi in simpatije, nič zares novega in presenetljivega glede njegovih manir. Kot zaslišan ni želel pojasniti ničesar o odnosih s predsednikom vlade, tudi ne s posojilodajalko SDS Dijano Đuđić ali Jeleno Sladojević in dobaviteljem državnih hitrih testov Klemnom Nicolettijem.

  • Uredništvo

    29. 1. 2022  |  Družba

    »Ne vem, ali se bomo kdaj vrnili na raven pred pandemijo«

    "Pred pandemijo, februarja 2020, smo oskrbovali povprečno 350.000 ljudi na mesec. Takoj z začetkom pandemije, aprila 2020, je bilo teh kar 600.000. Število se je skoraj podvojilo. Kupiti smo morali več hrane, potrebovali smo več donacij, da smo sledili povpraševanju. Morali smo spremeniti distribucijo in razdeljevanje hrane. Takrat smo to delali kar na parkiriščih, da bi lahko oskrbeli številne družine in jih morda še izobrazili."

  • STA

    28. 1. 2022  |  Politika

    Sindikati za 16. februar napovedujejo stavko

    Reprezentativni sindikati v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva so zaradi vladnega kršenja dogovora o nadaljevanju pogajanj napovedali stavko, ki se bo začela 16. februarja. Zahtevajo takojšen začetek pogajanj ter sprejem standardov skladno s stavkovnimi sporazumi iz leta 2018, so sporočili.

  • Uredništvo

    29. 1. 2022  |  Družba

    »Po premisleku sem se odločila, da ne želim, da se ta del oddaje izreže«

    "Po premisleku sem se odločila, da ne želim, da se ta del oddaje izreže, ker sta se mi kljub predvidljivim posledicam odgovor in sporočilo, ki ga nosi v kontekstu oddaje, zdela pomembnejša od dejstva, da bo na očeh javnosti izigrano moje zaupanje. Kar pa zadeva pomisleke gospe Molk o moji igri v oddaji ter o njenem izkoriščanju za dokaz na sodišču, se moram sicer zahvaliti za kompliment, a priznati, da kljub vsem igralskim izkušnjam tako dobra igralka vseeno nisem."

  • Damjana Kolar

    29. 1. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Titan

    V Kinodvoru bo od 3. februarja na ogled film Titan, brutalen žanrski "tour de force", ki pod kromirano površino skriva nežno zgodbo o brezpogojni ljubezni. Francoska režiserka Julia Ducournau je za film presenetljivo osvojila zlato palmo na lanskem festivalu v Cannesu.

  • DK, STA

    29. 1. 2022  |  Kultura

    Narodna galerija išče dela Mateja Sternena

    V Narodni galeriji jeseni pripravljajo razstavo del impresionista Mateja Sternena. Ob tem se obračajo na javnost in prosijo vse lastnike njegovih del, da jim pomagajo sestaviti popolnejši seznam umetnin. Izbor najboljših del bodo razstavili, so napovedali.

  • STA

    28. 1. 2022  |  Svet

    Če bi bile v ZDA volitve danes, bi ponovno zmagal Biden 

    Na predsedniških volitvah v ZDA bi sedanji predsednik, demokrat Joe Biden še vedno premagal bivšega predsednika, republikanca Donalda Trumpa. Biden ima sicer trenutno zelo nizko javno podporo. Biden bi v primeru, če bi bile sedaj volitve, dobil 43 odstotkov glasov, Trump pa 33 odstotkov, ugotavlja anketa pravne univerze Marquette.

  • Danes je nov dan

    28. 1. 2022  |  Družba

    Glas za katere otroke in katere družine?

    V najnovejši epizodi neokonservativne gonje proti pravici do splava Glas za otroke in družine – gibanje, ki je svojo pot začelo leta 2015 v nasprotovanju izenačitvi pravic istospolnih parov, v eni izmed zadnjih akcij pa je protestiralo proti pravici do abortusa – zahteva odstop direktorja Radia Slovenija Mirka Štularja.

  • Borut Mekina

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika

    Nova super Sova

    Državni organ, ki ima že zdaj največ pristojnosti na področju zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov, ni policija ali Sova, temveč urad za preprečevanje pranja denarja. Policija lahko denimo svoje posebne preiskovalne ukrepe proti posamezniku, kot so sledenje, zbiranje podatkov, prisluškovanje, snemanje njegove komunikacije in podobno, izvaja le na podlagi sodne odredbe in le v primeru utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Urad za preprečevanje pranja denarja pa že zdaj o nekem posamezniku dobi praktično vse njegove podatke iz najrazličnejših baz, seveda tudi bank, že v primeru, ko na urad priroma kakšno anonimno pismo. V zadnjem času, kot smo slišali iz virov v uradu, je to tudi postal nov način dela. Ni izključeno, da si urad svojih tarč ne izbira sam, na podlagi neznanih meril.

  • Vasja Jager

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika

    Policijsko ribarjenje v kalnem

    Gre za FinFisher nemškega proizvajalca Lench IT Solutions, danes znanega kot Gamma. FinFisher je na prizorišču že več kot desetletje, v tem času pa je s številnimi nadgradnjami razvil izredne zmožnosti. Kakor izdelki izraelskih proizvajalcev ta sistem uporabniku omogoča, da povsem neopažen prestreza tarčina gesla, prebira maile in klepete, spremlja lokacijo, zajema podatke in celo prevzame nadzor nad kamero ali mikrofonom ter prek njiju spremlja tarčino gibanje in pogovore v živo. In kakor Pegaz in Candiru ima FinFisher zgodovino zlorab v politične namene – etiopska diktatura je z njim vohunila za oporečniki med diasporo, oblasti v Bahrajnu pa so FinFisherja zlorabljale za nadzor nad uglednimi odvetniki in zagovorniki človekovih pravic, novinarji, aktivisti in politično opozicijo.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika

    »To je abolicija za ljudi s političnega vrha«

    Vladni poslanci so pretekli teden v odboru za pravosodje potrdili predlog zakona, ki tako skrajšuje zastaralne roke v kazenskih postopkih, da onemogoča kazenski pregon gospodarskega kriminala, korupcije, zlorab položaja in drugih zapletenih oblik kriminala. Še več, s trenutkom uveljavitve zakona bi se ustavila velika večina odprtih kazenskih postopkov, tudi postopek zoper premiera Janeza Janšo v zadevi Trenta. O razlogih, namenih in učinkih nove zakonodaje smo se pogovarjali z Boštjanom Valenčičem, tožilcem specializiranega državnega tožilstva in predsednikom Društva državnih tožilcev Slovenije.

  • Monika Weiss

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika

    Pet pogodb Vizjak-Pličanič

    Ena od spornih praks ministra za okolje Andreja Vizjaka je zunanje izvajanje, tako imenovano outsoursanje priprave ključne okoljske zakonodaje. Minister je za ekskluzivnega pogodbenika izbral dr. Senka Pličaniča, izrednega profesorja na pravni fakulteti in nekdanjega pravosodnega ministra. Od novembra 2020 je ministrstvo z dr. Pličaničem sklenilo vsaj pet pogodb v skupni vrednosti več kot 650 tisoč evrov. Kot zanimivost: dan pred decembrsko interpelacijo je minister Vizjak dr. Pličaniču zagotovil skoraj 200 tisoč evrov vreden posel. Kaj vse je s tako prakso ministra narobe?

  • Borut Mekina

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Družba

    Na pomoč!

    Zdravnica Marjeta Zupančič je najbolj priljubljena družinska zdravnica v Sloveniji. Živi in dela na Jesenicah, kjer skrbi za 2669 pacientov, kar po merilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ustreza 3714 glavarinskim količnikom. Če iz te primerjave izključimo nekaj zdravnikov s koncesijo, ki uživajo druge prednosti – ni jim recimo treba opravljati dežurstev, zaradi česar lahko poskrbijo za več pacientov –, in upoštevamo le tiste, ki v javnem zdravstvu delajo s polnim, osemurnim delovnikom, je to slovenski rekord. V Mariboru ali Ljubljani trenutno ni mogoče dobiti družinskega zdravnika, saj so ti začeli dosledno zavračati paciente pri 1895 glavarinskih količnikih, kot ugotavljajo tudi pri ZZZS. Smo priča tihi stavki?

  • Stanka Prodnik

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Kultura  |  TV

    Zakaj POP TV uspeva delati zanimive zgodbe iz družbenih tem, nacionalka pa tolikokrat pogrne?

    Že več kot pred desetletjem so se na POP TV odločili za na prvi pogled nenavadno potezo: v informativno oddajo 24ur so ob koncu tedna umestili različne daljše poglobljene prispevke, oddaje znotraj oddaje, ki pa so bile neprimerno bolj kompleksne in resne od same oddaje 24ur – kar se je zdela res nenavadna odločitev za komercialno televizijo. Zakaj so to storili? Ker so ugotovili, da sta Utrip in Zrcalo tedna, prav takšni posebni »vikend ediciji« na nacionalki, dobro gledana in da si to gledalci želijo. In kaj hitro se je izkazalo, da je bila odločitev zelo dobra. Nacionalka je seveda potrebovala pet let, da je ugotovila, da jih je konkurenčna hiša povozila prav tam, kjer so sami mislili, da so nepremagljivi. In kaj so naredili? Še leto, dve so samo gledali. Nato pa so končno uvedli Politično s Tanjo Gobec in Sobotni dnevnikov izbor. A oddaji se seveda nekako ne primeta, nekako nista tisto, kar naj bi bili. Seveda, kriva je Tanja Gobec. Ali pa vsakokratni avtor Sobotnega dnevnikovega izbora. A kaj je glavna razlika? Da je POP TV v vsako oddajo znotraj oddaje resno investirala: dala denar za scenarije, za sceno, za novinarje, za potne stroške v tujino, za urednike. In zato jim je na POP TV uspelo, na nacionalki pa ne.

  • Peter Petrovčič

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika

    »Karierni sistem v policiji funkcionira«

    Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preverja sume političnega vmešavanja vlade v policijo, je bil zaslišan Franc Kangler, državni sekretar na ministrstvu, katerega posle so organi pregona v preteklosti dolga leta preiskovali v številnih zadevah, zdaj pa velja za »glavnega kadrovika v policiji«. Med več kot štiri ure trajajočim zaslišanjem je zavrnil vse očitke o političnem kadrovanju v tem državnem organu. A ni zatrdil le, da v policiji ne gre za politično kadrovanje, ampak po njegovih besedah to onemogoča sistem napredovanj v policiji. Oziroma z njegovimi besedami: »Karierni sistem v policiji funkcionira.«

  • Teorija zarote brez zarote

    Da živimo v čudnih časih, je jasno. Da tudi sami postajamo vse bolj čudni, ravno tako. Čeprav doživljamo vsaj delen suspenz življenja, naša realnost divje brbota in poka po šivih. Na to se odzivamo na dva načina, ki sta med seboj bolj povezana, kot se zdi: z množično derealizacijo realnosti in intenzivnim porealjenjem nekaterih fikcij.

  • Vse naše tretje svetovne vojne

    Leta 1962 se je dober mesec zdelo, da je človeštvo prišlo do tiste srečne točke, ko bo lahko gledalo vizualno najatraktivnejši, najimerzivnejši in najviralnejši spektakel – svoj lastni konec. Svoje lastno uničenje. Med 16. oktobrom in 20. novembrom se je obetalo nekaj, kar bi preseglo lepoto bengalskega ognja, božičnega drevesa pred Belo hišo, nacionalnega ognjemeta in najdražjih holivudskih specialnih efektov, nekaj, kar so izmenično imenovali III. svetovna vojna, atomski holokavst, konec sveta, apokalipsa, oktobrska kriza, karibska kriza – in seveda kubanska raketna kriza.

  • Monika Weiss

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika

    Minimalno za minimalce

    Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom bo leta 2022 znašala 1074,43 evra bruto. To določa pred dnevi objavljeni uradni sklep, ki ga je podpisal minister za delo Janez Cigler Kralj iz NSi. Gre za 4,9-odstotno zvišanje lanskega zneska (1024,24 evra), se pa to zvišanje občutno razlikuje od tistega, ki so ga zahtevali sindikati in opozicijski stranki Levica in SD.

  • Monika Weiss

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika

    Koliko stane varovanje varovanih oseb

    Uredba o varovanju nekaterih oseb, prostorov in objektov je vrsto let ostajala nespremenjena, vlada v odhodu pa si jo je prilagodila dvakrat. Prvič že na prvi seji, 13. marca 2020, ko je 24-urno policijsko varovanje dodelila podpredsednikom vlade, gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku, nekdanji ministrici Aleksandri Pivec in obrambnemu ministru Mateju Toninu. Temu je varovanje pripadlo že po ministrski funkciji, enako kot notranjemu in zunanjemu ministru, Alešu Hojsu in Anžetu Logarju. Uredbo je vlada ponovno prilagodila že oktobra 2020, ko je Pivčevi zagotovila policijsko varstvo še tri mesece po odhodu iz vlade. S takratno spremembo si je 24-urno policijsko varovanje po prenehanju funkcije z enega meseca na tri podaljšal predsednik vlade. Trenutno je Janša, enako kot predsednik države Borut Pahor, varovan po višji stopnji od vseh prej omenjenih.

  • Luka Volk

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Družba

    Poljanska vstaja

    Občina Gorenja vas - Poljane je pred rušitvijo opuščene živilske trgovine v Poljanah opravila prestavitev znamenite freske Poljanska vstaja. Zahteven projekt je bil izpeljan pod budnim očesom župana Milana Čadeža, sicer županskega kandidata stranke SDS. Ker je bilo delo zavarovano kot enota kulturne dediščine, so vse dejavnosti morale potekati v skladu z navodili in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Freska je pročelje stavbe krasila kar 40 let, odkrili so jo leta 1981, ravno ob 40. obletnici vstaje. Zdaj je bila premeščena zgolj streljaj stran, čez cesto, k spomeniku NOB.

  • Luka Volk

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Svet

    Jastog vrača udarec

    Kontroverzni klinični psiholog in (zdaj že nekdanji) profesor psihologije na Univerzi v Torontu Jordan Peterson ima za seboj burna leta. Njegovemu prvotnemu vzponu do slave leta 2016, pri čemer mu je pot tlakovala predvsem globalna desnica, je sledil krut poraz. Peterson je razvil odvisnost od benzodiazepinov, zaradi česar je pomoč iskal po številnih klinikah, zdravil naj bi se bil tudi v Rusiji in celo v Beogradu. Pred kratkim se mu je, vsaj tako kaže, kljub vsemu uspelo pobrati. Oboževalce spet nagovarja v knjigi Onkraj reda: še 12 pravil za življenje, pred kratkim pa se je odločil zapustiti mesto profesorja na torontski univerzi.

  • Jure Trampuš

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Družba

    Svetlanina pesem

    Svetlana Makarovič, vrhunska pesnica in Prešernova nagrajenka, redno hodi na petkove kolesarske proteste. Boj za boljšo družbo jo drži pokonci, ne želi živeti v državi, kakršna je danes Slovenija. V zadnjem času na protestih tudi nastopa, prebira svoje satirične, zbadljive pesmi o teh in onih politikih, o teh in onih javnih osebah, ki si po njenem mnenju takšne satirične bodice zaslužijo. Tako je pesnila o ministru za obrambo Mateju Toninu, o kardinalu Francu Rodetu, o gospodarju muh Janezu Janši.

  • Lara Paukovič

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Družba

    Ples za fante, nogomet za punce

    Ples ni za fante. Fantje ne smejo imeti dolgih las. Deklice morajo med poukom zapisovati snov, dečki pa lahko nagajajo. To so samo nekateri izmed spolnih stereotipov, umeščenih v čas šolanja. Na pravkar nastali spletni platformi STELLA je mogoče najti pojasnila, zakaj ne držijo, pa tudi igre (nariši superjunakinjo, napiši nestereotipno pravljico) in aktivnosti za otroke, učitelje in starše, ki prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti za šolarje.

  • Monika Weiss

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika

    Grozi nevarnost onesnaženja zemlje

    Poslanci in poslanke bodo na seji, ki se začne v ponedeljek, začeli obravnavati predlog novega zakona o varovanju okolja (ZVO-2), ki ga je pripravil dr. Senko Pličanič z ekipo. Poznavalci vidijo izjemno problematično »rešitev« v delu zakona, ki govori prenehanju statusa odpadkov. Če povzamemo: predlagana ureditev odpira vrata obsežnejšemu onesnaženju zemlje, saj bi vanjo lahko odlagali škodljiv material. Dolgoletni, zdaj upokojeni državni sekretar ministrstva za okolje Radovan Tavzes opozarja, da je predlog ZVO-2 v delu, ki določa prenehanje statusa odpadka, povsem v nasprotju z določbami Direktive 2008/98/ES o odpadkih.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Kolumna

    V iskanju normalnosti

    Je življenje, ki ga ta čas živimo, normalno, živimo v normalnosti? Odgovor je zapleten, normalnost je izmuzljiv pojem. Praviloma predpostavlja, da je splošno stanje v družbi za znatno večino ljudi bolj ali manj sprejemljivo in ima torej pozitiven predznak. Seveda pa se vsaka normalnost s časom in razmerami spreminja in stara normalnost lahko postane nova normalnost, tudi če je grozna. Blizu temu smo ta čas; mučita nas dva virusa, eden humanoiden.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Dva leva

    Tri velesile in pol na en mah

    Tudi Janez Janša lahko upravičeno reče: »Sem pa res od sile.« Tudi on je en tak pogumen vojaček. Res pa je, da pogum ni prav vedno znak bistrosti, kaj šele modrosti. Ampak kakorkoli. Trem velesilam je že vrgel rokavico: Združenim državam, Rusiji in Kitajski. Pa še Evropsko unijo kot nekakšno polovično, ne vojaško, ampak zgolj politično velesilo je izzival.