Kako nas je Danilo Türk streznil, ko nam je bil Igor Zorčič že malo všeč

V nedeljo smo imeli na TV Slovenija odlično priložnost za primerjavo – primerjali smo lahko dva normalna, razmišljujoča politika iz različnih dob. Najprej je Tanja Gobec gostila predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, takoj za njo pa Ksenija Horvat nekdanjega predsednika republike Danila Türka. Roko na srce, gledati Igorja Zorčiča v teh časih je pravi balzam za oči in uho – ker je pač dostojen, prijazen, no, pač zna se vesti, ni nasilnež, je artikuliran, kritično vprašanje zanj ni osebni napad nanj, na njegovo družino, vero itd. V tem svetu čudnih nasilnih trolov brez osnovnih manir, ki so ves čas v vojni, začenši z Janezom Janšo, Alešem Hojsem, Vaskom Simonitijem … tudi Matejem Toninom, ki je nasilen s svojo zlaganostjo, brezdušnostjo in premočrtnostjo, je Zorčič čisto ok. Že zato, ker vemo, da za tem njegovim besedovanjem ne stojijo neka iliberalna agenda in neka popolnoma neverjetna prepričanja, za katera smo mislili, da v Sloveniji nikoli ne bodo več dobili večinske moči.

»Novinarje imajo za talce«

Bojan Veselinovič (1965) je novinarsko kariero začel leta 1988 kot radijski dopisnik iz Beograda. V devetdesetih je napredoval v urednika uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj Radia Slovenija ter nato v odgovornega urednika informativnega programa. Z nastopom prve vlade Janeza Janše je doživel prvi pretres. Ker je takratni koaliciji uspelo sprejeti zakon o RTVS, je tudi na Radiu prišlo do politično motiviranih zamenjav, zato je leta 2006 odšel na Dnevnik, kjer je postal notranjepolitični urednik. Čez tri leta, leta 2009, je bil prvič izbran za direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA), nato še leta 2016.

Ukinimo stranke!

Ko gledate, kako stranke delijo Slovenijo (in kako si jo delijo kot vojni plen), kako trgujejo z našim življenjem in našo prihodnostjo, kako se okoriščajo, kako nenehno blefirajo, lažejo, se sprenevedajo in manipulirajo, kako izdajajo volivce, kako se predajajo korupciji, kako so vse bolj zastarele in oligarhične, kako degradirajo politiko, kako hromijo demokracijo in kako histerizirajo ljudstvo, vas ima, da bi vzkliknili: Ukinimo politične stranke!

Milijon za Jambreka

Ministrstvo za finance je predložilo poročilo o opravljenih inšpekcijskih nadzorih. Gre za redno, suhoparno poročilo, ki pa razkriva delček spornih poslovnih praks dveh fakultet Nove univerze, zasebne univerze v lasti pravnika in podpornika SDS dr. Petra Jambreka.

Prepoved protestov neustavna!

Ustavno sodišče je še en velik vladni (epidemiološki) poseg v človekove pravice razglasilo za protiustaven. Neustavna je bila prepoved zbiranja, kar v praksi pomeni prepoved petkovih protivladnih protestov.

Branko Grims je javno blagajno neposredno oškodoval za 400 evrov

Pred natanko 12 leti, julija 2009 je bil iz proračunske postavke državnega zbora plačan prvi obrok ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) za izvedbo študijskega procesa poslanca stranke SDS Branka Grimsa. Grims, karierni esdeesovec, se je leta 2009 želel doizobraziti na javne stroške; po magisteriju na FDV leta 2003 se je odločil na tej fakulteti še doktorirati. Zaprosil je za sofinanciranje iz proračunskih sredstev in odobrili so mu ga (1152 evrov), na FDV pa je bil za njegovo izobraževanje nakazan tudi prvi obrok (392,26 evra).

Mojster za vse

»Kot otrok sem ogromno bral in sanjaril o daljnih časih ter krajih. Želel sem postati pustolovec, ki odkriva nove svetove po morju, zemlji in zraku. Prav tako sem želel postati vojskovodja, kasneje tudi rock zvezda. Sicer se zaenkrat ni uresničilo še nič od tega, a upanje umre zadnje. Me pa še vedno žene pustolovski duh.« Tako je na vprašanje, kakšne sanje je imel kot otrok, za klub alumnov Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani odgovoril svežepečeni minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič. Prejšnji teden mu je uspelo prepričati parlament, zanj je glasovalo 45 poslancev, 44 pa jih je bilo proti.

Slovenska policija zanika vohunjenje prek mobilnih telefonov. Ji verjamete?

Kaj je vohunski program Pegasus? Najnazornejši je primer Francozinje Claude Mangin, žene zaprtega političnega aktivista iz Maroka. Analiza njenega telefona je pokazala tole: prejšnji mesec je Manginova na svoj iPhone 11 prejela kratko sporočilo. Telefon ga ni prikazal, ni zazvonil. Je pa sporočilo v njem potihoma namestilo vohunski program, ki ga izdeluje izraelsko podjetje NSO. Ko je bil program nameščen, je napadalcem zagotovil vse: dostop do elektronskih sporočil, kratkih sporočil, snemanje s kamero v telefonu ali z mikrofonom in ugotavljanje lokacije.

Minister Poklukar, je to vaš predlog za ljudi?

»Z veliko odgovornostjo danes prihajam v državni zbor in najprej naj povem, da bi bil precej raje v ambulanti, vendar verjamem, da lahko tukaj naredim bistveno več za ljudi,« je 17. februarja letos povedal takrat še kandidat za ministra za zdravje Janez Poklukar. Pet mesecev kasneje, ko se pričakuje nov val epidemije, ob slabi precepljenosti prebivalstva in ponekod akutnih razmerah z zdravstvenimi kadri, infrastrukturo in čakalnimi vrstami minister Poklukar prednostno utira pot vladi in zasebnim lobijem za prevzem nadzora nad 3,2 milijarde evrov vredno blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Državni denar za postavitev spomenika v obliki križa 

Na začetku meseca je v čast 30-letnici samostojnosti Slovenije zrasel še en spomenik – tokrat v obliki križa, posvečen pa je prvi maši za slovenske vojake. Postavili sta ga Občina Ivančna Gorica in Slovenska vojska. Kot odgovarjajo na ministrstvu za obrambo, je bila pobudnica postavitve občina na čelu z županom Dušanom Strnadom iz SDS, ki si je več let prizadevala za postavitev »slovenske zastave in pomnika na prvo darovano mašo za vojake Teritorialne obrambe v času osamosvojitvene vojne 4. 7. 1991«, zaradi narave dogodka pa je bil k soorganizaciji povabljen tudi vojaški vikariat.

Minister parkira, kjer je prepovedano

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik iz SMC je Litijčan, a dela in živi v Ljubljani, v službo pa se vozi s službenim avtomobilom. V Ljubljani je služboval, še preden je postal minister, toda tedaj se je v službo vozil iz domačega kraja, ki je od njegovega delovnega mesta oddaljen malo manj kot 40 kilometrov.

Trst bo spet naš 

Trinajstega julija je minilo stoprvo leto od požiga Narodnega doma, simbola slovenske kulture v Trstu, o katerem sta »brata« Smiljanić naredila strip. Tako ju je v spremni besedi k italijanskemu prevodu stripa Črni plamen napačno poimenoval Davide Toffolo, stripar, ki ga tostran meje poznamo po delu Italijanska zima. Zoran Smiljanić se je ob pripovedovanju anekdote namuznil in povedal, da so se na predstavitvi knjige temu pošteno nasmejali: »Zdaj se tudi midva z Ivanom hecava, da sva fratelli, ker se ta simpatična napaka sliši, kot da sva iz kakšnega banda ali pa mafijca.« Zoran in Ivan sta namreč oče in sin.

Folklorist na obisku

»Spet smo tam,« je bil odgovor sogovornika, ki smo ga poprosili za komentar novega diplomatskega zdrsa. Komaj smo pozabili na podobo slovenske veleposlanice v Romuniji Lee Stančič, ki si je za izročitev poverilnih pisem predsednici Moldavije nadela gorenjsko nošo, že je z inovativnostjo presenetil novi slovenski veleposlanik v Bosni in Hercegovini Damijan Sedar. Ta se je za obisk pri predsedujočem predsedstvu BiH Miloradu Dodiku odločil odeti v folklorni kostum, narejen za folklorno skupino Holmec iz Mežiške doline na Koroškem.

Slovenska kultura je pri črpanju sredstev EU brez strokovne podpore

Ustvarjalna Evropa je edini program, prek katerega EU sofinancira kulturni in ustvarjalni sektor v državah članicah, pa tudi drugih evropskih državah. Julija je začela veljati nova sedemletna shema tega programa z rekordnim proračunom, ki znaša 2,4 milijarde evrov in je za 63 odstotkov višji od proračuna dosedanje sheme. Predvsem zato, ker je kultura ena od panog, ki so v pandemiji najbolj prizadete.