Izginula gripa

Lani februarja, ko smo še naivno verjeli, da bo novi koronavirus z nekaj truda mogoče uspešno obvladati, ne da bi se nam življenje postavilo na glavo, se je Slovenija srečala z eno najhujših epidemij sezonske gripe v Evropi. Na udaru so bili predvsem otroci. Številni razredi osnovnih šol so bili na pol prazni.

Lažejo, pa še vseeno jim je

V torek, 9. marca, je bila na Valu 202 na sporedu oddaja Vroči mikrofon. Namenjena je bila vprašanju političnega obračunavanja z mediji in novinarji. Med gosti je bila Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije. Kako torej vztrajati v trenutkih, ko te predsednik slovenske vlade Janez Janša označi za »nacionalno sramoto«, njegov vodja urada za komuniciranje Uroš Urbanija pa ne želi izpolnjevati pogodbenih obveznosti do agencije, od česar so ne nazadnje odvisne tudi plače zaposlenih?

Švicarji prepovedali nošnjo nikaba in burke, Grims jim aplavdira

Švicarji so na referendumu podprli prepoved pokrival, ki zakrivajo obraz. Ob 50,8-odstotni udeležbi je pobudo podprlo 51,21 odstotka udeležencev referenduma. Čeprav se predlog desno usmerjenih aktivistov, ki so blizu populistični Švicarski ljudski stranki (SVP), ni neposredno nanašal na prepoved pokrival, ki jih nosijo muslimanske ženske, je ta cilj postal hitro jasen – Švico so preplavili živo rdeči plakati, s katerih je v mimoidoče zlovešče strmela ženska v nikabu, pod njo pa je stal napis: »Ustavimo ekstremizem!«

Minister odločen, da bo slovenske starostnice in starostnike prepustil trgu

Malokdo je že slišal za štajersko podjetje Spik Ing, investicijski inženiring. Gre za mikrodružbo, ki ne premore niti svoje spletne strani; v letu 2019 so njeni prihodki znašali vsega 846 evrov, redno zaposlenega kadra pa tudi sedaj še nima. Sedanjost podjetja Spik Ing je skromna, je pa njegova prihodnost po zaslugi sedanje oblasti toliko bolj svetla. Družba ima namreč v lasti dve veliki kmetijski parceli pri Hajdini; glede na zemljiško knjigo gre za prvovrstno zemljo, nadvse primerno za setev na primer krmilne pese ali koruze. Toda lastniki malega podjetja so našli način, kako še bolje izkoristiti rodovitno štajersko prst: na njej naj bi zgradili zasebni dom za starejše.

Grega Repovž

12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Uvodnik

Nova stara stranka

Kakorkoli obračamo, bodo redne volitve že čez dobro leto. Kmalu torej. Tisti, ki mislijo resno, da si Slovenija ne more privoščiti še enega mandata Janeza Janše na čelu vlade, morajo delovati izjemno hitro. Zato morajo biti tudi temeljni razmisleki opravljeni čim prej.

Tujega nočemo, svojega ne damo!

Zadnjič me je poklical stari prijatelj, rekoč: si videl, kaj je Janša tvitnil Guyu Verhofstadtu? »Pomiri se. Nisi več vodja kolonialne sile. Niti Slovenija ni Kongo.« Potem je prijatelj dodal: ko sem bral tvoj članek o tem, da nas Janša pelje nazaj v socializem, nisem vedel, ali naj ti povsem verjamem, zdaj – s tem tvitom – pa je Janša kar sam priznal, da je vse v tvojem članku res. Vsekakor, jugoslovanske socialistične oblasti – na čelu z maršalom Titom – so bile navdušene borke proti kolonializmu. Antikolonialnih gibanj v tretjem svetu niso le moralno podpirale, ampak so jih tudi – pogosto skrivaj – financirale. Janša je še vedno tam, del tega boja.

Kako bodo Janševi izpadi vplivali na predsedovanje EU?

Tokratno slovensko predsedovanje bo sicer manj zahtevno kot leta 2008. Po sprejetju Lizbonske pogodbe o EU ima namreč po novem unija stalnega predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika, ki unijo vodita na najvišji ravni in pri zunanjepolitičnih vprašanjih, to sta sedaj Charles Michel in Josep Borrell. Velik del vsebine našega predsedovanja je že določen s tako imenovano podedovano agendo. Ima pa predsedujoča v primerjavi s časom pred Lizbonsko pogodbo večjo vlogo v zakonodajnem postopku, kjer se v imenu Sveta, torej vseh držav članic, pogaja z evropskim parlamentom. Kljub novim pravilom in manjši vlogi predsedujoče države pa lahko Slovenija ob dobri pripravi in podpori ostalih držav članic vendarle vpliva na dolgoročne usmeritve unije in njene politike, pravi dr. Sabina Lange, Slovenka, ki je zaposlena pri Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA).

Tuji novinarji o Janši

Kakšen vtis so o Janši dobili tuji novinarji? Franziska Tschinderle, novinarka avstrijskega tednika Profil, je prejšnji teden objavila odmeven intervju s predsednikom Evropske ljudske stranke (EPP) Manfredom Webrom. Pogovarjala sta se tudi o Janši. Weber je bil v pogovoru vljuden in diplomatski, podprl je denimo idejo, da bi v Slovenijo prišla nekakšna komisija, ki bi preverila očitke, ki letijo na Janšev režim. Je pa Tschinderlova zaprosila tudi za intervju z Janšo. Odgovor pa jo je osupnil: »Janez Janša je pogovor z nami zavrnil, češ da se ne pogovarja z novinarji, ki so zmanipulirani od laži ekstremne levice. Nismo ravno razumeli, kaj naj bi ta odgovor pomenil. Profil je namreč tradicionalni avstrijski tednik.«

Dijaki proti diktaturi. In diktatura proti dijakom.

S ponedeljkom so se v šolo vendarle začeli vračati tudi dijaki nižjih letnikov. Verjetno bi bili tako oni kot njihovi starejši kolegi in osnovnošolci še vedno doma in niti vsak drug teden ne bi šli v šolo, če zoper zaprtje šol, kot ga v času epidemije ni poznala praktično nobena druga država, javnost ne bi izvajala pritiska, tudi prek same šolajoče se mladine. Mariborski dijaki so tako pred mesecem dni na protestu na Trgu svobode zahtevali odprtje šol – a mesec za tem so na dom prejeli obvestila o denarnih kaznih in pozive na sodišče.

N'toko

12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Žive meje

O ukradeni državi

Ironija je hotela, da se okrogla obletnica samostojne Republike Slovenije zgodi ravno v letu, ko se ta kaže v svoji najbolj klavrni obliki. Politiki, ki želijo izvesti slovesne govore o velikih dosežkih osamosvojitve, morajo to početi v sterilnih praznih dvoranah, obdani z množico robocopov, nagovarjati pa morajo jezno ljudstvo, ki že četrti mesec živi pod policijsko uro in se spopada s hudo krizo. Tridesetletnica države ne bi mogla bolj sovpadati z njenim vidnim razpadanjem. In zato bo osamosvojitveni karneval letos potekal s še posebnim poudarkom na vprašanju, »kaj je šlo narobe«. Politiki, medijski komentatorji in ideologi obeh političnih polov imajo na srečo že od samega začetka na voljo enostaven odgovor: »Nekdo nam je ukradel državo!« Ideja o ukradeni državi je prisotna že od njenega rojstva – z njo ste verjetno odraščali, ne glede na to, ali je imel vaš oče na polici Kučanov Klan ali Laibachovo vinilko Opus Dei.

Ker ni naš

Ko je pred tedni »anonimni vir« z ustavnega sodišča razkril, da je ustavni sodnik dr. Rok Čeferin odločal v eni izmed zadev, v kateri je pred leti odločal kot član odvetniške zbornice, je propagandni stroj SDS ogorčen zahteval Čeferinov odstop. A nikakor ne gre za načelnost, kot bi bilo morda videti na prvi pogled, nasprotno: za dvojna merila in politično motivirano akcijo.

Biti »deležna posilstva«

Obravnava prošenj za mednarodno zaščito velja za hudo birokratski, robotski postopek – v Sloveniji je pridobitev azila skoraj loterija –, a pod fasado papirologije in množice negativnih odločb se skrivajo žalostne zgodbe. Tako se je ministrstvo za notranje zadeve (že drugič) odločilo zavrniti prošnjo za mednarodno zaščito materi in njenima mladoletnima hčerkama, čeprav so v Slovenijo prebežale po nepredstavljivo okrutnem dejanju. V izvorni državi so namreč prosilko zaradi politične pripadnosti njenega moža posilile uniformirane osebe – in to vpričo njenih hčera.

Umazani biznis namesto pitne vode

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak (SDS) bo, kot kaže, ob podpori koalicijskih strank uspel izpeljati nov problematičen poseg v okoljsko zakonodajo: brez javne razprave in po skrajšanem postopku bo spremenjen zakon o vodah.

»Vizjak, spavaš li mirno?«*

Nicoleta N. je študentka biotehniške fakultete in okoljska aktivistka Mladih za podnebno pravičnost. V petek, 5. junija lani, je pred hišo sokrajana, okoljskega ministra Andreja Vizjaka, s kredo napisala: »Vizjak, spavaš li mirno?« Na podlagi prijave ministra Vizjaka je zaradi tega dejanja pristala v sodnem postopku, grozilo ji je do šest mesecev zapora. Višje sodišče jo je prejšnji teden oprostilo.

»Janković je hotel, da so begunci zunaj obvoznice«

»Neutrudna borka za svet brez meja, rasizma in zapiranja ljudi.« To so besede, s katerimi Društvo za promocijo žensk – Mesto žensk opisuje Zano Fabjan Blažič, eno izmed letošnjih prejemnic nagrade WoW, namenjene spregledanemu delu, zgodbam in pogumu posameznic in kolektivov, ki se borijo za boljši svet. Je aktivistka, etnologinja in kulturna antropologinja, ki je bila od leta 2015 dejavno vpeta v rogovsko skupnost v Ljubljani, kjer je čas posvečala predvsem delu z begunci in begunkami, tako da jim je zagotavljala pravno, čustveno, politično in drugačno podporo, ki je bila nujna za njihovo preživetje. Bila je tam, ko je država odpovedala, delo pa nadaljuje še danes, čeprav so bili prostori nekdanje tovarne Rog, v katerih je delovala begunska skupnost, nedavno zravnani z zemljo.

Pravljica s Trubarjeve

V nekem mestu med belimi hišicami in rdečimi strehami vrh griča stoji velik grad. Lučaj od gradu, na drugi strani lenobne zelene reke, se v zrak vzpenja še ena mogočna stavba, ki jo je nekoč zapolnjeval smeh. Danes po njenih razbitinah hodijo samo še plačani delavci. Plemičem z gradu namreč ni bilo všeč, da so se podložniki pod gradom zabavali bolj kot oni. Zato so se nekega dne odločili, da nad stavbo pod gradom pošljejo vojsko, ki bo oplenila in razbila vse, kar ji pride pod roke.

Heni Erceg

12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Hrvaška

Mafija, d. d.

Žalna slovesnost v državnem gledališču, dan žalovanja v Zagrebu, zastave na pol droga … Samo nekaj ur po njegovi smrti je bila gospa soproga povabljena, da izbere grobno parcelo na največjem zagrebškem pokopališču, saj je družinska grobnica v Pogani Vlaki v Hercegovini predaleč za njegove občudovalce. Tako je prostor za pokop priskrbelo mesto Zagreb, njegovi kopači, čistilci, vrtnarji pa so v rekordnih 30 urah izkopali jamo in zabetonirali grobnico na elitnem delu pokopališča, zraven grobov drugih pomembnih političnih živin, asfaltirali dostop, zasadili cvetje, prinesli marmorno ploščo … Vse je bilo opravljeno hitro in za veliko denarja, seveda na račun mesta, prav kakor bi želel On.

Minervina sova na TV Slovenija

Redka čednost je, da nam televizija, ta že v izhodišču profani medij, ponudi pogovor s filozofom, hkrati pa pred filozofa ne postavi človeka, ki hoče z njim tekmovati in pogovor naredi neprebavljiv, ali, bog ne daj, tepca, ki potem filozofu postavlja topa vprašanja, filozof pa potem trpi in se poskuša izviti iz te groze. Ja, pametni na televiziji trpijo, muka povzroča poenostavljanje, ki ga ta medij zahteva. Ali kot je že v uvodu povedal sam dr. Mladen Dolar: televizije se je izogibal, ker je vedel, kaj ga čaka. Za človeka nežnih in niansiranih misli je televizija morilska zaseda. A ko je Dolar končno prišel na televizijo, je imel srečo, ker je gostoval pri Kseniji Horvat.

Ogoljufani študenti

S spremembo zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je Levica leta 2019 dosegla dvig študentske urne postavke, ministrstvo za delo pa obvezala, da jo v prihodnje usklajuje tudi z rastjo minimalne plače. A 130. člen, ki ta dvig določa, si Levica in minister očitno razlagata vsak po svoje – prva meni, da bi se študentska postavka morala tako povišati že 20. januarja, ko se je povišala tudi minimalna plača, a minister trdi, da k temu v resnici ni bil zavezan.

Podobe upora

Vztrajali so demonstranti in vztrajal je fotograf. Vsak petek je spremljal dogodke na protestih proti avtoritarnim ukrepom slovenske vlade, vse od marca 2020 do marca 2021. Čutil je, da je to njegova državljanska dolžnost. Hkrati s tem, ko je s fotoaparatom demonstracije dokumentiral, je bil tudi njihov dejavni udeleženec. Prav tako je spremljal in fotografiral torkove proteste umetnikov pred ministrstvom za kulturo na Maistrovi ulici v Ljubljani in kasneje nasilno izselitev nevladnikov iz avtonomne cone Rog.