Umetni dobiček Banke Slovenije

Banka Slovenije, slovenska centralna banka, je nedavno objavila letno poročilo in razkrila lansko poslovanje: po sprostitvi skoraj 242 milijonov evrov rezervacij neto je na koncu leta 2023 izkazala manj kot milijon evrov dobička (natanko 977.000 evrov) oziroma presežka prihodkov nad odhodki.

»Zame so bili protivladni protesti zakoniti in policija je bila politično zlorabljena, da jih je preprečevala in razganjala«

Za sedanjega notranjega ministra se zdi, kot da nekako ni človek, ki bi bil prva izbira vsakokratnega mandatarja za vodenje tega državotvornega resorja, in tokrat res ni bil. A ko enkrat zasede mesto v vladi, si je pravzaprav težko predstavljati, da bi ga odnesla kaka kaprica, politična naivnost, kaj šele resnejša afera. Še vedno vztraja, da se za notranjega ministra ne spodobi, da bi po nepotrebnem nastopal v javnosti, zato pa se nabere toliko več neprijetnih vprašanj, ko vendarle privoli v pogovor. Tokrat smo se pogovarjali o migracijah in razlogih zanje, varnosti in solidarnosti, (de)politizaciji policije, različnosti in podobnosti notranje politike prejšnje in sedanje vlade, rezilni žici in (ne)humani obravnavi tujcev.

Janko Lorenci

28. 6. 2024  |  Mladina 26  |  Kolumna

Komentar / Travnik

Magnifico hoče za svoj koncert Tivoli in nič drugega, uničen travnik ga ne zanima. A bi lahko vedel, da ne gre samo za konkretni travnik. To je primer vase zazrtega egoizma v času akutne okoljske krize. Podpira ga mestna oblast, tista, ki se rada druži z znanimi in slavnimi, tvegano speljuje kanalizacijo in gradi stanovanja samo za bogate. Žalostno je tudi, da bi se našlo dovolj ljudi, ki bi prišli na koncert in potacali tisti travnik.

Upanje za gostilniške medvede?

Four Paws je mednarodna organizacija za varstvo živali, posveča se reševanju divjih in drugih živali, ki trpijo zaradi posledic človekovega ravnanja. Med drugim po Evropi že leta rešuje medvede, ki živijo v ujetništvu, in poskrbi za njihovo namestitev v zavetiščih za medvede v naravnem okolju. V to skupino medvedov sodijo tudi tako imenovani gostilniški medvedi, ki jih zasebniki zadržujejo v kletkah, navadno ob gostilnah. To početje je organizaciji skupaj z oblastmi v posameznih državah članicah EU že uspelo povsem izkoreniniti, pri njem vztrajata le še dve državi, Litva in Slovenija.

Grega Repovž

28. 6. 2024  |  Mladina 26  |  Uvodnik

Uvodnik / Kako jim povedati?

»Kako jim povedati?« zveni pretenciozen naslov besedila, saj ima v sebi skrito pozicijo; nakazuje namreč, da pišoči nekaj ve in razume, a da obstaja neka druga stran, ki tega sporočila ne razume oziroma ni – če gremo do konca – tega sporočila zmožna razumeti oziroma dojeti. A ta naslov nikakor ne želi reči tega. Problem je namreč na drugi strani. Zakaj nekatera sporočila javnosti več ne dosežejo? Običajno bi se spraševali o izrekovalcu oziroma zapisovalcu teh misli. A ker je teh veliko, pa nihče oziroma zgolj omejeno ne prodre s svojimi razmisleki, ne v Sloveniji ne drugod, si je treba postaviti neko drugo vprašanje: se je morda jezik, ki je pač način komunikacije tudi ko gre za razumevanje sveta in družbenih razmerij, spremenil, in zato danes s starimi oziroma že uporabljenimi načini komuniciranja ni mogoče več nagovoriti javnosti oziroma je pritegniti?

Puščeni na cedilu

Na splošno v Sloveniji živimo vse bolje in bolje. Gospodarska rast je pozitivna – Banka Slovenije je podatek o njej ta teden ponovno popravila navzgor – brezposelnost je nizka, ankete kažejo precej optimistično sliko. Odkar statistični urad spremlja podatke o kakovosti življenja, ta nenehno raste in zadnja leta je napredek še opaznejši. Leta 2005 si je počitnice recimo lahko privoščilo 65 odstotkov ljudi, v zadnjih treh letih je bilo takšnih že okoli 80 odstotkov. Od leta 2012 statistični urad meri tudi splošno samooceno zadovoljstva z življenjem, in ta se je zvišala s 7,1 na 7,7 točke od desetih, kar je občutno izboljšanje. Očitno je, da nam gre v gmotnem smislu vse bolje: pred desetimi leti si je manj ljudi lahko redno privoščilo nova oblačila, čevlje in prostočasne dejavnosti kot lani. Leta 2010 je imelo 26 odstotkov gospodinjstev sušilni stroj, leta 2022 pa že 43 odstotkov, leta 2014 se je 83 odstotkov Slovencev lahko vsaj enkrat na mesec družilo ob pijači ali jedači, leta 2022 že 93 odstotkov. Slovenci imamo radi avtomobile – prodaja je letos za 6,6 odstotka višja kot lani.

Zakaj se ljudje obračajo v desno?

Povolilna analiza evropskih volitev v Franciji, ki so jo pripravili pri tiskovni agenciji Reuters, je pokazala, da je prav ekonomska negotovost eden ključnih razlogov, zakaj je največ volivcev – 31,4 odstotka vseh, ki so se odpravili na volitve – svoj glas namenilo skrajno desnemu Nacionalnemu zboru. Podpora temu je bila namreč najmočnejša prav v okrajih, za katere velja visoka stopnja brezposelnosti, pričakovana življenjska doba pa je najkrajša. Tega se Jordan Bardella, varovanec Marine Le Pen in predsednik stranke, potencialni bodoči francoski premier, očitno zaveda, zato svojo kampanjo pred parlamentarnimi volitvami gradi na obljubi, da bo povečal kupno moč gospodinjstev v državi in znižal davek na elektriko, kurilno olje in bencin. Podpora Nacionalnemu zboru je bila najverjetneje tudi zaradi takšnih obljub – ob boku protimigrantski propagandi in nezadovoljstvu volivcev nad stranko Emmanuela Macrona – tako visoka.

Kdo dobiva »umazani« denar?

Sredi maja je poslovnež in milijonar Mihael Strmljan – leta 2021 je bil na Managerjevi lestvici s 30 milijoni evrov premoženja razglašen za 85. najbogatejšega Slovenca – s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. S šestimi obtoženimi je namreč sodeloval pri večmilijonskem pranju denarja. V skladu s sporazumom je Strmljan ob poplačilu utajenih davkov, povrnitvi škode podjetju in plačilu kazni moral nakazati še 280.000 evrov v dobrodelne namene. Tolikšno nakazilo je predlagal državni tožilec Matija Hostnik. Katere javne ustanove in nevladne organizacije so prejele denar, na specializiranem državnem tožilstvu niso razkrili; izvedeli smo le, da je šlo za 17 različnih prejemnikov, ki jih je izbral Strmljan oziroma njegov zagovornik. Ta aktualni primer ponovno odpira vprašanje, aktualno že pred leti: Ali je način izbora organizacij, ki dobijo denar od storilcev kaznivih dejanj, ki se »poravnajo«, pravilen? Pogledali smo, kdo je dobival denar v zadnjih desetih letih.

Dejanska cena in dejanski stroški

Zaradi negativne učne krivulje so stroški projektov novih jedrskih elektrarn v zahodnih državah iz leta v leto višji, roki gradnje se podaljšujejo, cena elektrike pa je najvišja med vsemi viri energije, predvsem v primerjavi z mnogo cenejšimi obnovljivimi viri. Kot primer navajam Hinkley Point C v Združenem kraljestvu, ki je danes edina jedrska elektrarna v Evropi v gradnji. Začetek sega v leto 2016, predvideni rok za dokončanje, če ne bo znova podaljšan, pa je leto 2031, kar je 16 let od prve lopate. Stroški so ocenjeni na 27 milijard evrov za veliki jedrski reaktor, kot je predviden v Krškem, kar pomeni, da bo stroškovna cena elektrike zagotovo presegla 150 EUR/MWh po pogodbi in se približala 200 EUR/MWh.

Igra številk

Umetna inteligenca lahko izjemno prepričljivo imitira naš glas in način govora. Za tako imenovano kloniranje govora potrebuje le nekaj minut zvočnega posnetka govorjenja določene osebe, ki ga analizira v nekaj trenutkih, zatem pa lahko program začne tej osebi v usta polagati besede. Ta tehnologija se je v zadnjih mesecih v rokah spletnih prevarantov izkazala za zelo učinkovito orodje, ki lahko oškodovance opehari denimo s pomočjo klonov glasov njihovih bližnjih. Prišlo je tudi do prevar, v katerih so bila velika podjetja s pomočjo globokih ponaredkov oškodovana za milijonske vsote.

Vsi smo Glas ljudstva

V državi mrgoli najrazličnejših zdravstvenih društev in združenj, a velika večina jih zastopa ozke, zasebne interese. Zdravniške organizacije, od zdravniške zbornice, zdravniškega društva do sindikata Fides, so večinoma stanovska združenja zdravnikov. Imamo tudi veliko društev bolnikov, a jih s takšnimi ali drugačnimi interesi financirajo ali podpirajo posamezna zdravstvena podjetja. V preteklosti so imeli o zdravstvu veliko povedati upokojenska društva in sindikati – in spet se je izkazalo, da so oboji imeli sklenjene sponzorske pogodbe z zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami. V Sloveniji imamo tudi množico različnih »specialnih« društev, katerih glavni namen pa ni razvoj neke medicinske discipline, ampak pretakanje denarja. Takšno je bilo Društvo za razvoj ortopedije – leta 2022 obsojeni zdravniki ortopedi so naročali medicinske pripomočke pri nekaterih podjetjih, ta pa so v zameno »donirala« denar njihovemu društvu.

Vlado Miheljak

28. 6. 2024  |  Mladina 26  |  Dva leva

Komentar / Nevidni ansambel

Pri ministru Klemnu Boštjančiču se iz vesolja opazi, da je preskočil malo šolo politične socializacije. Sprva je deloval precej nebogljeno in negotovo, a je z meseci ministrovanja pridobil samozavest. Ravno toliko, da je sedaj začel sproščeno klatiti velike neumnosti. A ni osamljen. Prav enako velja za večji del vodilne stranke. Pa ne samo za njih. In ne samo pri nas. Denimo, Felipe González, stari politični maček španske pofrankistične politike, je zaradi drugačnih razlogov in motivov izrazil veliko navdušenje nad Melonijevo. V nekem pogovoru za španski radio Onda Cero ji je izrekel večjo naklonjenost, kot jo je bil pripravljen izreči svojemu strankarskemu nasledniku Pedru Sánchezu. No, tudi v slovenski politiki so takšne akrobatske figure splošno razširjene. Junija 2016 sta se na tiskovni konferenci skupaj pojavila predstavnik poslanske skupine (takrat še) Združene levice Matej Vatovec in nepovezani poslanec Andrej Čuš ter napovedala interpelacijo proti takratnemu infrastrukturnemu ministru Petru Gašperšiču. Zakaj interpelacijo? Že zakaj, a Gašperšičevi takratni grehi so bili nepomembni glede na izvirni greh predhodnice današnje Levice, ki je bila pripravljena v interpelaciji (brez možnosti!) kolaborirati s skrajno desnim in skrajno nestrpnim Andrejem Čušem. Refleksije tega sprevrženega manevra v Levici niso nikoli opravili. Podobno so takoj po ustanovitvi uprizorili svoj pogreb v stranki Vesna. V oddaji Studio City decembra 2021 sta sopredsedujoča na nekajkrat ponovljeno vprašanje Marcela Štefančiča vedno znova odgovarjala, da se ne bosta opredeljevala do avtoritarne politike, do Janeza Janše, do sodelovanja z desnico, pač v smislu, da v Vesni gledajo naprej, ne nazaj ... in da so zato pripravljeni z vsemi sodelovati itd., saj da okoljska politika nima barve ... Tudi Vesna ni opravila refleksije tega hiperperverznega pragmatizma.

Ustavni sodnik v prekršku

Po daljšem času se je v primeru ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča, ki je imel šest let med službovanjem na ustavnem sodišču odprt popoldanski s. p., oglasila protikorupcijska komisija. Zoper ustavnega sodnika Jakliča je uvedla prekrškovni postopek, ker ustavnega sodišča leta 2017 ni obvestil o odprtju s. p.-ja, letos marca pa tudi ne o zaprtju, čeprav bi to v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije moral storiti.

TV komentar / Državnica

Nagovori državnikov so v belem svetu tudi danes, torej leta 2024, še vedno pomemben dogodek, odmerjen in premišljen. Govori se namreč pripravljajo natančno, z razmislekom, pri pisanju pa po vsem omikanem svetu sodelujejo kabineti predsednikov in predsednikov vlad z najboljšimi razmišljevalci v državi. In tako so govori res nekaj posebnega, z modrimi in temeljnimi sporočili, tu pa tam kakšnim dovtipom ali šalo, ki razbremeni malo težje ozračje – a sporočila so vedno močna in premišljena. V Sloveniji smo se dobrih govorov državnikov kar malo odvadili, k temu pa je največ prispevalo desetletje praznih in zgolj nastopu namenjenih stavkov, ki jih je z mesta predsednika izrekal bivši predsednik Borut Pahor. A kdor se še spomni govorov Milana Kučana in Danila Türka, zlasti prvi je bil naravnost izjemen, ve, o čem govorimo. Pričakovanja so danes tako nizka ne le zaradi Pahorja, ampak tudi zaradi praznine, ki že od časa Janeza Drnovška seva iz govorov predsednikov vlade. Zadnji predsednik vlade ni izjema. Plitkost je postala zapoved.

Za podatkovne centre?

Konec maja je ministrstvo za digitalno preobrazbo obiskala delegacija predstavnikov družbe Equinix Italia in Gospodarske zbornice Slovenije, konkretneje tamkajšnjega Združenja za informatiko in telekomunikacije. Predstavnikom ministrstva so predstavili načrte Equinixa »za širitev podatkovnih centrov v regijo in prosili za podporo pri izvedbi postopkov«.

Izkoreniniti neplačevanje

Izkoriščanje, nezadostno plačevanje in celo neplačevanje verjetno v nobeni drugi panogi niso tako zelo samoumevni kot v kulturi. Gre za razširjeno ravnanje, za katero se v odnosu do samostojnih kulturnih delavcev odločajo ne le javni zavodi, ampak tudi nevladne organizacije. Seveda ne vsi, številni pa. Ko so kulturnike v zadnji Poligonovi raziskavi o delavcu v kulturno-kreativnem sektorju v času kovida (2022) povprašali, zakaj teh nespodobnih povabil ne zavrnejo – oziroma zakaj z javnimi zavodi sodelujejo, četudi jim ti za opravljeno delo ne plačajo –, so navajali, da si ne želijo zapreti vrat za prihodnje, morda plačano sodelovanje. Mlajšim se je zdelo, da ob tem nemara pridobijo vsaj »izkušnje« in »poznanstva«. Ključni razlog pa so priporočila; te potrebujejo, da bi pridobili in ohranili status samozaposlenega v kulturi. Ali s tem lahko preživijo, je bilo doslej drugotnega pomena.

Assange je svoboden!

Zrnat videoposnetek, šlo naj bi za pogled iz enega od ameriških vojaških helikopterjev Apache v Bagdadu. Vojaki opazujejo skupino na tleh, po njihovem gre za oborožene upornike, in nato – streljajo. »Zadel sem jih,« vzklika eden od njih. Drugi mu odgovori: »Poglej te mrtve barabe.« Eden od moških na tleh, ranjen, poskuša priplezati na varno. Do njega se pripelje kombi. Spet streli. »Naravnost skozi vetrobransko steklo,« je navdušen eden od vojakov. Še tretji napad, tokrat na eno od stavb. Ameriška vojska izstreli tri rakete. Pred stavbo lahko gledamo, kako več ljudi pomaga ranjencem.