• Pogovoriti se moramo o sredini

    V zadnjih tednih smo v Mladini lahko prebrali, da »je stranka Levica izgubila medijsko zaupanje, ker se nanjo ne da zanesti« in da je kot »otrok s posebnimi potrebami; z veliko ljubezni se ga da razumeti, ne moreš mu pa zaupati odgovornosti«. Podoba, ki jo ustvarjata ta in podobni komentarji, je nedvoumna: stranka Levica je s svojo »neodgovornostjo« in »posebnimi potrebami« razbila vlado Marjana Šarca ter je kriva, da je na oblasti Janez Janša. A treba se je vprašati, na koga se v resnici ni mogoče zanesti.

  • Vasja Jager  |  foto: Željko Stevanić

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Družba

    Na splavu za Ameriko

    »Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.«

  • Fašizoidna politika?

    Ko je poslanec Levice Miha Kordiš očital socialnim demokratom, da »kolaborirajo« s »fašizoidno« vladno politiko, ga je vodja poslanske skupine SD pozval, naj ne uporablja izrazov »fašisti« in »kolaboracija«. Pravi problem niso krepki izrazi, temveč ali ti izrazi iz preteklosti lahko opišejo sodobne prakse.

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Politika

    Žrtvovanje Save

    Ob vznožju najvišjega dimnika v Evropi, 360-metrske izpušne cevi zdaj že ugasle Termoelektrarne Trbovlje, je bilo prejšnji petek slavnostno. Zasavje je, kot je v nagovoru oznanil okoljski minister Andrej Vizjak, simbolično začelo preobrazbo iz premogovne regije v regijo obnovljivih virov energije. Skupaj s predstavniki lokalnih skupnosti in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) so namreč podpisali koncesijsko pogodbo za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi.

  • Ameriški pacient

    Donalda Trumpa so v ponedeljek iz vojaške bolnišnice Walterja Reeda s helikopterjem prepeljali domov – v Belo hišo. Izstopil je, odkorakal čez zelenico, vstopil v Belo hišo, se povzpel na balkon, snel masko in potem tam nemo stal, srepo, brezizrazno buljil predse, resničnostno salutiral (komu?), poziral kameram in fotoaparatom ter dokazoval, da je čudež arijske genetike in da mu niti covid-19 ne more do živega.

  • N'toko

    N'toko

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Žive meje

    Hladna vojna

    Vse kaže, da smo na pragu nove hladne vojne. Po razpadu Sovjetske zveze in treh desetletjih ameriške nadvlade se je na obzorju znova pojavila resna tekmica za gospodarsko premoč. Upravljalci ameriškega imperija so se letos očitno zazrli v Kitajsko in zgroženo ugotovili, da jih ta prehiteva na vseh področjih. Zunanjepolitični aparat ZDA je šel v akcijo in ves svet poskušal potegniti v vojno proti »kitajskemu totalitarizmu«. V nekaj mesecih smo bili priča tarifni vojni, borbi proti Huaweiu in 5G-histeriji, nazadnje celo grožnjam s prepovedjo TikToka. V medijih smo začeli videvati prispevek za prispevkom o kitajski tiraniji nad disidenti v Hongkongu, nad Ujguri, nad Tibetanci ... Zunanji minister Pompeo je na turneji po Evropi začel graditi koalicijo proti »največji nevarnosti za svetovno demokracijo«, ki se ji je Slovenija s podpisom izjave »o varnosti telekomunikacijskih omrežij 5G« voljno priključila. Vse kaže, da bo ta boj med šepajočim ameriškim imperijem in novonastajajočo azijsko velesilo močno zaznamoval našo prihodnost.

  • Apokalipso smo že doživeli

    Le ena pesem mi pride na misel, ko gledam posnetke neba nad Kalifornijo, ki je rdeče-oranžno zaradi uničujočih gozdnih požarov sredi pandemije v naglo razkrajajočih se Združenih državah Amerike, in ko pogledam sesuvajočo se Evropo s požarom v begunskem taborišču Moria ter vse očitnejšim rasizmom, avtoritarizmom in različnimi teorijami zarote. To je pesem Tema lorda Byrona.

  • Zelenjavna juha namesto mesa?

    Pridelava mesa je velika okoljska težava. O tem že leta obstaja neizpodbiten znanstveni konsenz. Živinoreja znatno prispeva k nastajanju toplogrednih plinov in povzroča nepopravljivo okoljsko škodo, saj na globalni ravni prispeva 14,5 odstotka toplogrednih plinov. To je ključne akterje prehranskega sistema prisililo v iskanje drugih možnosti. V zadnjem času jih je k temu spodbudila tudi pandemija bolezni covid-19. Velik delež obolelih med zaposlenimi v mesnopredelovalnih obratih v ZDA je botroval zapiranju teh obratov in motnjam preskrbe z mesom. To ameriške potrošnike sili v nakup mesnih analogov, na primer veganskih burgerjev, pridelanih iz rastlinskih virov. Ker je bila v ZDA ugotovljena celo kontaminacija mesa z virusom SARS-CoV-2, je postala vprašljiva tudi varnost mesa. Vendar SARS-CoV-2 ni osamljen primer tako imenovanih zoonotičnih bolezni, torej bolezni, ki se prenesejo z živali na človeka. Takšni sta bili v zadnjem času tudi H5N1 (ptičja gripa) in H1N1 (prašičja gripa).

  • Spletna drhal kot roka pravice

    Javno sramotenje seveda ni sodobni pojav, ki bi se razrasel šele v dobi interneta, a z vzponom družabnih omrežij – kjer lahko tako rekoč vsak uporabnik javno povzdigne svoj kritični glas in kjer se ti glasovi povezujejo v nepredstavljivo množične soglasne vzklike – je javno sramotenje dobilo novo težo. Še posebej zato, ker je nemalokrat tesno povezano z družbeno težnjo po pretirani politični korektnosti, v zadnjem času poimenovano tudi »wokeness«. Sramotenje se je spremenilo v tako imenovano ukinjanje, v kolektivno bojkotiranje, ki ga je ameriški prostor dramatično poimenoval »kultura ukinjanja«. Gre za nadgradnjo spletnega sramotenja, za množične napade na ugled in kariero javnih oseb, ki so zagrešile nekaj, kar množica prepozna kot moralno sporno: te osebe so torej storile ali (navadno) izjavile nekaj, kar je v očeh kritične javnosti nesprejemljivo.

  • Stanka Prodnik

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  TV

    Načrtno pozabljeno desetletje

    Robert Botteri je seveda član uredništva Mladine, v času osamosvajanja je bil glavni urednik, danes je kreativni direktor, zato se bomo izognili direktnemu hvaljenju njegovega nastopa v oddaji Intervju, ki jo je vodila Ksenija Horvat. Osredotočili se bomo na to, kaj je naredila Ksenija Horvat s tem pogovorom in kako pomembno je to njeno dejanje. Robert Botteri bi namreč prejkone ostal tiha priča dogajanja v drugi polovici osemdesetih in v začetku devetdesetih, če se ne bi Horvatova odločila, da ga povabi v oddajo. Za zgodovino bi ostala zamolčana tudi usoda njegovega očeta, ki je zaradi novinarskega dela svojega sina izgubil službo in bil več mesecev zadrževan v vojašnici.

  • Lara Paukovič

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura

    Skrivno življenje kozmetičnih salonov

    Kultna ameriška novinarka in avtorica Nora Ephron je leta 2006 objavila knjigo Moj vrat mi gre na živce, v kateri je eden njenih najboljših esejev, s pravo mero ironije prežeto besedilo »O vzdrževanju«. V njem našteva postopke, ki so za žensko njenih let in statusa nujni, da ljudje ne bi imeli občutka, da se je popolnoma zapustila. »Po določeni točki samo še krpaš, krpaš, krpaš,« zapiše Nora Ephron, za katero so pod nujna lepotna opravila spadali barvanje in urejanje las, manikira in pedikura, odstranjevanje nezaželenih dlak nad zgornjo ustnico, urejanje obrvi, vzdrževanje telesne forme, celo občasen botoks – vse zato, da bi kljub staranju še naprej poskušala dosegati kult lepote in mladosti, s katerim je vse bolj obsedena sodobna družba. Število lepotnih ritualov, ki se jim mora moderna ženska podvreči, če želi biti »v trendu« in ne vzbujati občutka, da ne da nič nase, se vsako leto povečuje – manikira, na primer, je bila zaželena novost na začetku tisočletja. Nora Ephron, ki se prvih petinštirideset let svojega življenja ni kaj dosti ukvarjala z nohti, se v eseju spominja, kako so na Manhattnu kar naenkrat kot gobe po dežju pognali saloni za manikiro. »Kmalu so vsi hodili na manikiro. Če nisi imel manikiranih nohtov (za razliko od zgolj čistih), si se čutil zanemarjenega. Bilo te je sram.« A danes je manikira nekaj samoumevnega, tako kot nekoč manikiranje nohtov pa so se razpasli drugi »obvezni« postopki: podaljševanje trepalnic, laminacija obrvi, celo dermalna polnila za ustnice pri vse mlajših ženskah.

  • Borut Mekina

    8. 10. 2020  |  Politika

    Hojsova parcela: kraja pri belem dnevu

    Novinarka TV Slovenija Eugenija Carl je včeraj v prispevku objavila nadaljevanje Mladinine zgodbe o Hojsovi parceli, o kateri smo poročali prejšnji mesec ter razkrili, da je notranji minister Aleš Hojs lani na obali kupil prelepo parcelo po izjemno nizki ceni. Za 882 kvadratnih metrov parcele v Kolombanu s prelepimo pogledom na morje je namreč odštel zgolj 75.910 evrov (brez davka).

  • Peter Petrovčič

    8. 10. 2020  |  Svet

    Politična stranka? Kriminalna združba!

    V Atenah se je zaključil sodni proces, v katerega so bile že dlje časa uprte številne oči, tako v Grčiji, kot tudi v mednarodni skupnosti. Skrajno desna neofašistična, neonacistična, protimuslimanska in protipriseljenska stranka Zlata zora je bila razglašena za kriminalno organizacijo.

  • Uredništvo

    8. 10. 2020  |  Družba

    »Protestno gibanje nima organizatorja«

    Danes ob 12. uri so v Argentinskem parku v Ljubljani člani uredniškega odbora Smernic (Tea Jarc, Jaša Jenull, Vuk Čosić) predstavili publikacijo protestne ljudske skupščine, v kateri so poudarili, da ima v demokraciji oblast ljudstvo in da oblast skrbi za dobrobit ljudi in okolje.

  • IK, STA

    8. 10. 2020  |  Politika

    Gantar: »Kandidatura Karla Erjavca nima vpliva na sodelovanje DeSUS v vladi«

    Odločitev Karla Erjavca, da znova kandidira za predsednika DeSUS, je za začasnega vodjo stranke Tomaža Gantarja pričakovana. Kot je dejal ob robu včerajšnjega vladnega obiska na Koroškem, pa Erjavčeva kandidatura in morebitna vrnitev na predsedniško mesto nima vpliva na sodelovanje DeSUS v aktualni vladi, saj o tem ne odloča predsednik stranke.

  • IK, STA

    8. 10. 2020  |  Politika

    »Za kuliso virusa nam ugrabljajo državo. Zato ne gre čakati volitev.«

    Predsedniki LMŠ, SD, Levica in SAB so potrdili začetek pogovorov z namenom oblikovanja alternative vladi Janeza Janše. Izhodišče za povezovanje je pobuda Koalicija ustavnega loka, ki jo je nanje naslovil ekonomist Jože P. Damijan. Ta je pripravljen postati mandatar, v strankah pa se strinjajo, da je predlog dobra osnova za nadaljevanje pogovorov.

  • Uredništvo

    8. 10. 2020  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: ZMEDA

    Jutri izide nova Mladina. Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, fotografija pa je delo Boruta Krajnca. Več o da vlada, namesto, da bi ljudi mirila, jim raje grozi in sprejema nesmiselne ukrepe, preberite jutri. Nova Mladina bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani. #Mladina41

  • Začetek konca vlade Janeza Janše?

    V opozicijskih strankah (Levica, LMŠ, SD in SAB), ki skupaj štejejo 39 poslank in poslancev, smo ta teden začeli s pogovori o konstruktivni nezaupnici vladi Janeza Janše s kandidatom za mandatarja, ekonomistom dr. Jožetom P. Damijanom.

  • IK, STA

    8. 10. 2020  |  Svet

    Facebook prepovedal skrajno desno teorijo zarote QAnon

    Facebook se je odločil, da bo z vseh svojih strani črtal stranke ali skupine, ki zastopajo skrajno desno teorijo zarote QAnon, katere pripadniki se pogosto udeležijo zborovanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. 

  • IK, STA

    8. 10. 2020  |  Svet

    Nemčija na rdeči seznam uvrstila dodatne dele Slovenije

    Nemčija je danes med rizične dežele zaradi novega koronavirusa uvrstila dodatne slovenske pokrajine - Zasavsko, Gorenjsko, Osrednjeslovensko in Savinjsko. Že pred tem so v Berlinu med tvegana območja uvrstili primorsko-notranjsko statistično regijo. Nemške oblasti odsvetujejo vsa potovanja na tovrstna tvegana območja zaradi covida-19.

  • IK, STA

    8. 10. 2020  |  Svet

    Ukrepi zaradi pandemije bi lahko v hudo revščino pahnili 115 milijonov ljudi

    Gospodarske posledice pandemije covida-19 bi lahko v hudo revščino pahnile 115 milijonov ljudi, je posvarila Svetovna banka. Globalna huda revščina se bo po pričakovanjih povečala prvič po več kot 20 letih, piše na spletni strani organizacije.

  • Uredništvo

    8. 10. 2020  |  Družba

    »Športni uspehi so lahko potuha za tiste, ki niso dorasli tegobam vsakdanjosti«

    "Športni uspehi so lahko tudi potuha za tiste, ki v resnici niso dorasli tegobam vsakdanjosti. Jaz sem od nekdaj navijal za 'naše', tako pač je. Tako sem se navdušil, ko je hokejska reprezentanca Slovenije premagala Dansko in se uvrstila na olimpijske igre, da sem napisal knjigo o našem hokeju. Sploh je to zame najbolj slovenski šport, saj se v njem vsa naša majhnost in borbenost pokaže kot nekaj velikega in ponosnega. Ampak ja, nič ne traja večno, tako tudi zmage ne in treba se je navaditi živeti v svetu, ki ni sestavljen le iz velikih tekem in tekmovanj; treba je znati igrati tudi majhne, nepomembne tekme, ki lahko tudi prinašajo veselje. To pa je že malce težje."

  • Danes je nov dan

    8. 10. 2020  |  Družba

    Ne dotikaj se mojih las!

    Poleg strmenja in vprašanj tipa "Vau, a so to tvoji naravni lasje?", so temnopolti s skodranimi lasmi deležni še institucionalne diskriminacije. Povezovanje strukture las s profesionalnostjo, urejenostjo, lepoto ali sposobnostjo izhaja iz časa trgovanja s sužnji in kolonializma. Struktura las je bila zadnji faktor, ki je v času suženjstva določal vrednost posameznika: ali bo delal v hiši ali na polju. Lestvica las, ki jo je v začetku 20. stoletja razvil Eugen Fischer, oče evgenike, je za določanje "čistosti rase" uporabljala barvo in strukturo las.

  • DK, STA

    8. 10. 2020  |  Kultura

    VIDEO: Kdo je ustavil slovenski film?

    Slovenske filmske produkcije že mesece čakajo na izplačila za opravljeno delo. Filmski ustvarjalci, samostojni podjetniki, podjetja itd. čakajo na plačilo za svoje delo, ki so ga nekateri opravili še v lanskem letu. Gre za projekte iz prejšnjih let, zastoj pa ni povezan s korona krizo. 

  • Uredništvo

    8. 10. 2020  |  Družba

    »Le redki si želijo biti nagi ali razcapani«

    "Namen knjižnega jezika je lažje življenje. To je zelo podobno kot pri prometnih znakih – vložiti moramo nekaj truda v to, da jih obvladamo, potem pa preprosto vozimo v skladu z njimi. Pri knjižnem jeziku tudi ne gre brez truda, a jezik je naše bistveno življenjsko orodje. Nič se ne zgodi izven jezika. Je tudi obleka, po kateri nas ljudje sodijo. In verjetno si le redki želijo biti nagi ali razcapani."

  • Damjana Kolar

    8. 10. 2020  |  Kultura

    Premiera tedna: Moj mož

    Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo 8., 9. in 10. oktobra premiera drame Moj mož ene najvidnejših makedonskih pisateljic Rumene Bužarovske po zbirkah kratkih zgodb Moj mož in Nikamor ne grem. Uprizoritev pripoveduje, diha, kriči in šepeta skozi intimne in hkrati surovo realistične pripovedi devetih igralk. Po besedah režiserke Ivane Djilas so teme, ki se jih v svojih delih loteva Bužarovska, in človeške lastnosti, na katere opozarja, univerzalne – neiskrenost, pomanjkanje komunikacije, zavist in ljubosumje, patriarhalnost.

  • Uredništvo

    7. 10. 2020  |  Politika

    Predlogi in zahteve Koalicije ustavnega loka

    Ekonomist dr. Jože P. Damijan je zaprosil za sestanek predstavnike opozicijskih strank in jim predstavil iniciativo, ki so jo pripravili vidni predstavniki slovenske družbe, poleg samega Damijana še dr. Spomenka Hribar, dr. Pavel Gantar, dr. Boris A. Novak, Arjan Pregl, dr. Barbara Rajgelj, dr. Slavko Splichal, dr. Niko Toš ter dr. Slavoj Žižek. »Pobudniki za Koalicijo ustavnega loka smo trdno prepričani, da je potrebno ukrepati zdaj in takoj, če želimo preprečiti zdrs Republike Slovenije v iliberalno demokracijo in pot brez povratka,« so zapisali v svojem dokumentu, ki so ga, kot kažejo pogovori, predstavniki opozicijskih strank razumeli kot osnovo, da začnejo resne pogovore o spremembi smeri, v katero se pod Janševo vlado giblje Slovenija. V sredo so pobudo javno podprli vsi štirje predsedniki opozicije, Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek.

  • Izak Košir, STA

    7. 10. 2020  |  Politika

    Vlada Koalicije ustavnega loka bi zaključila mandat z rednimi volitvami leta 2022

    Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB bodo popoldne spregovorile o povezovanju z namenom oblikovanja alternative vladi Janeza Janše. Pobudo pod imenom Koalicija ustavnega loka jim je v minulih dneh predstavil ekonomist Jože P. Damijan, pobudnik pogovorov. Damijana danes sicer zaradi te poteze že predstavljajo kot kandidata za mandatarja, vendar je to prehitro sklepanje. Je le pobudnik razmisleka, prvi podpisnik iniciative.

  • Izak Košir

    7. 10. 2020  |  Politika

    Opozicija v boj proti Janševi avtoritarni državi z Jožetom P. Damijanom

    Današnje Delo poroča, da namerajo štiri opozicijske stranke ustaviti erozijo ­demokracije in pravne države. Pobudnik teh pogovorov je ekonomist Jože P. Damijan. Agresivno politično kadrovanje, privatizacija zdravstva, ukinitve nadzornih agencij in oblikovanje novih institucij regulatorjev trga so dovolj zaskrbljujoče poteze vlade Janeza Janše, da se je opozicija združila v upanju, da lahko reši Slovenijo pred propadom pravne države. 

  • IK, STA

    7. 10. 2020  |  Politika

    Vrnitev Karla Erjavca?

    Pokrajinska organizacija DeSUS Gorenjska je izrazila podporo Karlu Erjavcu za vnovičnega predsednika DeSUS in ga organom stranke predlagala za kandidata za predsednika, Erjavec pa je h kandidaturi že podal soglasje, je za STA pojasnila vodja pokrajinske organizacije Julijana Bizjak Mlakar. O novem vodstvu bo kongres DeSUS odločal novembra.