»Živimo v svetu, ki od nas zahteva, da moramo poraženca, ko je že na tleh, tepsti še malo«

Na začetku leta so Italijane razburili videoposnetki s shoda v Rimu, na katerem je več sto ljudi dvignilo desnico v fašistični pozdrav. Nemčijo so, po drugi strani, pred evropskimi volitvami preplavili videoposnetki z letovišča na otoku Sylt, kjer nemška mladina prepeva rasistično parolo »Deutschland den Deutscher, Ausländer Raus« (Nemčijo Nemcem, tujci ven). Nezamisljivo, bi rekli, a podobno se je dogajalo prejšnji teden pri nas, v slovenski prestolnici, na shodu tako imenovane Slovenske obrambne straže. Ti primeri se morda zdijo nepomembni, obrobni izbruhi skrajnosti. A žal je prav takšna skrajnost našla zatočišče pri nekaterih uveljavljenih političnih strankah po Evropi. Pri postfašističnih Bratih Italije Giorgie Meloni, pri francoski skrajno desni stranki Nacionalni zbor, pri skrajno desni nemški Alternativi za Nemčijo, ne nazadnje pa pri domači SDS. In zdaj, z utrditvijo položaja teh strank po evropskih volitvah, tudi v evropskem parlamentu. O tem, kako različne skrajnosti pronicajo skozi družbene pore ter kako podpihujejo in izkoriščajo nekatere politike, smo se pogovarjali s priznanim britanskim sociologom in političnim komentatorjem dr. Richardom Seymourjem.

Pošilja nas Bog! / Zakaj skrajna desnica ni kul

Pred volitvami so desničarji in skrajni desničarji – tudi na predvolilnih soočenjih – začudeno spraševali: zakaj ljudi strašite z desnico? Hoteli so reči: pa saj smo kul! Saj smo normalni! Ni res. Lagali so – niso kul. Zakaj niso kul? Ker lažejo. Tonin je mirno in neženirano in na odprti sceni lagal, da Niko Kovač in Inštitut 8. marec financira državni proračun, Janša je mirno in neženirano in na odprti sceni lagal, da njegovi esdeesovci ne podpirajo esoesovcev (Slovenske obrambne straže), Stevanović je mirno in neženirano in na odprti sceni lagal, da človek nima nobene zveze s podnebnimi spremembami. Desničarjem se ni težko zlagati. Komaj čakajo, da se lahko zlažejo. Laž jih tudi opolnomoči – za laž namreč ne potrebujejo Janševega dovoljenja. Lažite, kolikor vas je volja! A desničarji imajo pri laganju dober zgled – Trumpa.

Kdo je Zala Tomašič?

Uvrstitev 28-letne Zale Tomašič v evropski parlament ni takšno presenečenje, kot se morda zdi na prvi pogled. Kandidatka SDS, ki je na listi stranke nastopila na zadnjem mestu, je s skoraj 27 tisoč preferenčnimi glasovi zasedla drugo mesto v stranki (in prehitela strankarska »težkokategornika« Milana Zvera in Branka Grimsa, mesto v parlamentu pa izmaknila Alešu Hojsu). Več glasov, dobrih 73 tisoč, je dosegla le nosilka liste Romana Tomc. Nova evroposlanka, ki je politično pot začela v SDS – dobesedno, shodila naj bi namreč na poletnem taboru stranke leta 1996 v Lepeni – se nadeja popeljati Evropo »nazaj v normalnost«, kjer »obstajata samo dva spola«, vrednote našega vsakdana pa so »Bog, družina in domovina«.

Kdo je bolj krut

Kot je pred volitvami običajno, konservativne stranke okrepijo protitujski jezik. Soočeni z besedami predstavnikov SDS – recimo bodočega evropskega poslanca Branka Grimsa, da je SDS v stališčih do migracij »najbolj desna stranka v trenutni politični ponudbi« – so v NSi začeli ponavljati, da podpirajo »avstralski model urejanja migracij«, kot je v spletnem pogovoru na RTV Slovenija dejal njihov predsednik in novoizvoljeni evropski poslanec Matej Tonin. »To pomeni, da je vstop v EU mogoč samo legalno,« je nadaljeval in dodal, da »gre za model demokratične države, ki stavi na vladavino prava.«

Migranti, Romi, kriminalci

»Ta akcija je posvečena 27-letnici, ki so jo v Tivoliju posilili trije migranti in se nihče od odgovornih ni oglasil. Zato da bo vedela, da ni vsem vseeno. Vlada je spustila v državo horde migrantov, ki delajo tukaj, kar hočejo. In zdaj je čas, da jih sami ustavimo, ker jih očitno pristojni ne bodo,« so besede, s katerimi so pred časom samoorganiziranje varovanja žensk pred migranti napovedali neonacisti, ki si pravijo Slovenska obrambna straža. A dogodek, o katerem govorijo in je bil povod za vigilantsko akcijo, se ni zgodil. Vsaj ne na način, kot je bil opisan. Policija je pojasnila, da niso obravnavali posilstva na tisti lokaciji in da tudi morebiten podobni dogodek ni bil povezan z migranti. To je bil tedaj le zadnji od nanizanih domnevnih zavržnih kaznivih dejanj migrantov, ki naj bi dokazovala, da se je Slovenija iz varne države spremenila v nevarno. Nekaj dni nazaj smo lahko prebrali novo neprijetno novico, tokrat pod naslovi »Maročan v Ljubljani otroka porezal, porezal je tudi učenko«, »Migrant na ljubljanskem avtobusu porezal šolarko« ali »Maročan na avtobusu na območju Ljubljane napadel in porezal učenko osnovne šole«.

Grega Repovž

14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Uvodnik

Uvodnik / Razumeti stiske

Pred osmimi leti je kamniški trojec Matter objavil pesem Anakonda, ki je v naslednjih mesecih postala mala himna takrat mladih. Bil je čas po krizi, Slovenija je prvič spet beležila normalno gospodarsko rast, končno se je spet zdelo, da morda ne bo šlo vse v franže in v nič, da bo življenje morda spet dobilo smisel – spet so se začele pojavljati potrebe po storitvah, spet so se začele pojavljati nove službe, pa tudi povpraševanje po čem več kot le osnovnih življenjskih potrebščinah. A pesem, pri kateri je kot pevka sodelovala danes že uveljavljena slovenska filmska režiserka Katarina Rešek - Kukla, je takrat v ušesa njenih oboževalcev prinesla refren, ki je najbolje opisoval zagamani čas krize in pacanja družbe iz nje. »Edino kar je, je zdele in zdej.« Je bilo tako lažje? Da raje ne razmišljaš o prihodnosti? Trojec Matter je s svojim besedilom neverjetno zadel tisti pokrizni trenutek.

Darilo Evropi

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v ponedeljek v javnost poslala prijazno in protokolarno sporočilo o tem, da čestita vsem novoizvoljenim poslankam in poslancem evropskega parlamenta. »V naslednjih petih letih boste soustvarjali EU in boste odgovorni za blaginjo skupnosti pol milijarde ljudi,« je zapisala in dodala, da verjame, da bodo izvoljeni to poslanstvo opravljali »dostojanstveno, spoštljivo in z razumevanjem do potreb vseh ljudi, ki smo del te raznolike družine«. Besedam predsednice lahko prikimamo.

Opešana moč Levice 

Če bi sklepali po vzdušju v volilnem štabu parlamentarne stranke Levica, je ta na evropskih volitvah dosegla zadovoljiv rezultat. S 4,75 odstotka prejetih glasov (skoraj 32 tisoč glasov) – in brez evropskega poslanca – se je približala zastavljenemu cilju petih odstotkov. Dosegla je podobno število glasov kot na zadnjih evropskih volitvah, pri čemer je bila volilna udeležba tokrat večja za nekaj več kot 10 odstotnih točk, izboljšali so rezultat s predsedniških volitev, na katerih je njihov kandidat Miha Kordiš dosegel borih 2,81 odstotka glasov in zasedel zadnje mesto, tudi z zadnjih državnozborskih volitev, kjer so prejeli 4,46 odstotka glasov. Pa vendar – so v Levici res lahko zadovoljni z rezultatom?

Mračne sile v jedru Evrope

Najodvratnejši plakat kampanje pred EU-volitvami so po mnenju nemškega časopisa Bild izdelali avstrijski svobodnjaki (FPÖ). Na sredini tega izdelka je slogan »Ustavimo EU norijo«, v ozadju se v črno-beli tehniki objemata predsednica komisije EU Ursula von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, mimo njiju letijo rakete in slogani: »vojno hujskaštvo«, »korona kaos«, »eko komunizem«, »azilna kriza«. »Evropa je projekt miru, Avstrijci pa smo glasovali za vsakogar, za vsako stranko, ki je napadala EU. Avstrijci smo glasovali za vojno,« je razočarano ugotovil eden od komentatorjev avstrijskega tednika Falter, zgrožen nad zgodovinsko zmago te skrajno desne stranke FPÖ. Njeni predstavniki so se namreč v zadnjem letu spremenili v nekakšne mirovnike, še nedavno pa so bili veliki navdušenci nad vojaško močjo in suverenostjo Vladimirja Putina in so se mu hodili klanjat. Sedaj pa za gospodarske posledice vojne v Ukrajini, kot je inflacija ali energetska draginja, krivijo priročno žrtev – Ukrajince. Kar je pravzaprav tudi argument Putina pri njegovih verbalnih napadih na EU.

Darilo za sodniško elito

Predsednik vlade Robert Golob je 10. januarja 2023 vsem sodnikom obljubil 600 evrov dodatka bruto k plačam. »Da pokažemo resnost,« je dodal. A ti dodatki se nikoli niso izplačali, posledice pa so zdaj spet pred vlado. Ustavni sodniki so namreč pred dvema tednoma – s petimi glasovi proti trem – izglasovali precedens: določili so, kdaj in za koliko se morajo zvišati plače sodnic in sodnikov. S septembrom se bodo morale vse plače sodnikov uskladiti z inflacijo od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023. A ta »rešitev« bo imela več pomembnih posledic. Nemudoma je porušila razmerja v plačnem sistemu v javnem sektorju, ne odpravlja neskladij med plačami, saj koristi predvsem najbolje plačanim sodnikom, zlasti pa utegne vplivati na odprta vprašanja o novem plačnem sistemu v javnem sektorju – ravno v točki o usklajevanju plač z inflacijo.

TV komentar / Kako se je Marjan Šarec kislo veselil, da gre v Bruselj za poslanca

V očeh povprečnega državljana Slovenije je služba evropskega poslanca sanjska služba. In iskreno povedano: mogoče nam gredo tudi zato te volitve v evropski parlament malo na živce. Ker glasujemo o tem, kdo bo dobil 9K evrov vredno službo za pet let in potem še slaba dva tisočaka dodatka k pokojnini, ko bo prišel ta čas, pri čemer se sploh ne ukvarjamo s tem, da vsi poslanci dobijo še okoli pet tisoč evrov na mesec, tako za zraven, za stroške doma. Malo smo zavistni, kajne, ko pomislimo na to? Malo nam je težko podariti to tem ljudem, ki jim gre že tako dobro, se nam zdi. Sploh če gre ves ta denar ljudem, ki so že poslanci v slovenskem državnem zboru, kar tudi ni najbolj trda služba na svetu.

Komunistične metode

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je ta teden končno zaslišala nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja. Pod njegovim vodstvom je urad leta 2021 na podlagi anonimnih prijav začel s pregledovanjem množice precej zasebnih podatkov, ki so razvidni iz bančnih računov. Podatke je Žugelj od bank zahteval celo na USB ključkih in ne po zavarovani povezavi. Na uradu, kjer so za ta namen zaposlili večinoma neizkušen novi kader, člane SDS, so oblikovali celo posebno skupino, ki se je s tem ukvarjala.

Vlado Miheljak

14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Dva leva

Komentar / Nikoli več?

Hja, veleposlanici in veleposlanik treh zgodovinsko, kulturno in tudi aktualno velikih evropskih dežel so očitno prešpricali zgodovinsko krilatico francoskega predsednika Chiraca, ko so se tako imenovane nove demokracije (tudi Slovenija!) navdušeno odzivale na vojne trobente, ki so leta 2003 klicale h križarskemu pohodu na Irak. Takrat je, francosko vzvišeno, a točno povedal, da novi evropski »demokrati« niso izkoristili pravice, da bi bili tiho. In res je niso. Med drugim so vnaprej, na zalogo, podpisali sramotno vilensko izjavo o Powllovi predstavitvi »prepričljivih« dokazov o iraškem orožju za množično uničenje kot argumentu za začetek vojne, ki je trajno premaknila svet iz ravnotežja. No, to so vseeno še bili časi, ko so vsaj države, kot sta Francija in Nemčija, demonstrirale kanček avtonomije.

Kdo bo vodil Cankarjev dom?

Kulturno-kongresni center Cankarjev dom, naša največja javna kulturna ustanova, je nedavno dobil novo sestavo obeh organov, ki bdita nad njegovim delovanjem – sveta in strokovnega sveta. Novi strokovni svet je že izvolil predsednika, to je predstavnik zaposlenih Aleš Drenik. Drugi organ, svet zavoda, v katerem predstavniki vlade, Mestne občine Ljubljana, kulturnikov in zaposlenih bdijo nad poslovanjem javnega zavoda, pa za zdaj ostaja brez predsednika. Ljubljanski podžupan Aleš Čerin, dolgoletni predsednik sveta Cankarjevega doma, ki se je na ta položaj prvič povzpel še pod prejšnjim generalnim direktorjem Mitjo Rotovnikom, je sicer pričakoval, da bo brez težav svet vodil tudi naslednjih pet let. A izid je bil neodločen. Ob prvem glasovanju. In nato še ob drugem.

Strožji ukrepi zoper huligane

Konec meseca je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar s sodelavci na strokovnem posvetu nakazal, kakšne vse bodo spremembe zakonodaje, ki jih je minister napovedal konec februarja, ko je eden od navijačev na stadionu v Fazaneriji, na nogometni tekmi med Muro in Mariborom, na igrišče vrgel eksplozivno telo ter poškodoval sedem ljudi.

Spremembe na Jankovićev mlin?

Mestna občina Ljubljana je konec lanskega leta napovedala, da bo vseh 23 vrtcev na občinskem ozemlju do leta 2025 združila v en sam megavrtec, ki bi ga na 110 lokacijah obiskovalo skoraj 13 tisoč otrok (za primerjavo: največji srednješolski center ima štirikrat manj dijakov) in v katerem bi bilo 2500 zaposlenih.