Desant na Bled

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na Blejskem strateškem forumu ta teden dejal, da je vedno dobro biti del kluba. Češ, če si sam, se v tem krutem svetu iz tebe še celo norčujejo – kot so se domnevno na zahodu Evrope iz njega, ko je menil, da EU na pandemijo covid-19 ni pripravljena, zdaj, ko ima za seboj zaveznike, pa se mu nihče več ne smeji. To je seveda res. Dobro je, če sklepamo zavezništva. Dobro je imeti prijatelje. Dobro je biti solidaren. Še pred leti je bila Slovenija sama. Ni hotela ne na Balkan, ne k tedanji Vzhodni Evropi, niti tedaj ne, ko so jo vodile zgodovinske osebnosti – od češkega predsednika Vaclava Havla do poljskega Lecha Wałęse, zaradi česar je bila tudi v mednarodnem okolju, recimo pri vključevanju v OECD, neuspešna. Načeloma je seveda prav pogledati prek plank.

Branje ustave na javni površini? Kazen 333 evrov!

V petek, 19. junija, kmalu po sedemnajsti uri je policija z ljubljanskega Trga republike drugega za drugim odnašala protestnike. Šlo je za še ne viden izraz represivne moči, saj policija dotlej za takšno ravnanje na protivladnih protestih ni imela nikakršnega razloga. Kdo so bili razgrajači, ki jim je začasno odvzela prostost in jih zlepa ali zgrda odstranila s tradicionalnega mesta protioblastnih protestov? To so bili bralci ustave, ki so zdaj, nekaj mesecev kasneje, od policije začeli po pošti prejemati še kazni, plačilne naloge zaradi storitve prekrška.

»V revščino je čez noč pahnjenih več tisoč ljudi«

Tjaša Pureber je samozaposlena v kulturi, producentka uprizoritvenih umetnosti. Sodeluje s številnimi, predvsem nevladnimi producenti v kulturi. Več let je delovala v okviru Društva Asociacija, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, ter se ukvarjala z zagovorništvom in bila nekaj časa strokovna vodja mreže. Po izobrazbi je politologinja, po prepričanju aktivistka. Predvsem pa dobra poznavalka domače kulturne politike. Pogovor je tekel zlasti o tistih, ki so jih posledice pandemije in virusne vlade že dohitele.

»Vsi so že utrujeni. Predvsem od žaljivega odnosa oblastnikov.«

Prebivalstvo se stara, država pa že dolga leta ne naredi praktično nič, da bi vsem državljanom in državljankam zagotovila, da bodo varno in udobno preživeli zadnje življenjsko obdobje. Domov za starejše je premalo, gneča v sobah je vse večja, raven oskrbe ostaja dostojna zgolj po zaslugi zaposlenih, ki z nadčloveškimi napori skrbijo za stanovalce in stanovalke. Hišica iz kart se je že nevarno zamajala, ko je Slovenijo udaril prvi val koronavirusne bolezni in domove za starejše spremenil v najhujša žarišča krize. Sedaj prihaja jesen, ministrstvo za zdravje pa skuša popraviti zamujeno z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Toda pravnik Jaka Bizjak, nekdanji direktor zasebnega doma za starejše v Ribnici, ki že skoraj desetletje dela na področju socialnega varstva, meni, da bo predstavljena reforma le stežka zaživela v praksi – če pa že bo, bodo njeni učinki kvečjemu še poglobili krizo javne mreže domov za starejše. Kot nekdanji sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je Bizjak iz prve roke spremljal ignoranco politike do starostnikov in njihovih potreb.

Voda z rakotvornim kromom

Prebivalci naselja Anhovo, ki leži ob Soči 17 kilometrov od Nove Gorice, že od 24. julija letos dobivajo pitno vodo iz gasilske cisterne. Razlog je eno največjih onesnaženj pitne vode pri nas – vsebovala je tudi rakotvorni krom 6, ko je odpadna industrijska voda iz čistilne naprave podjetja Eternit vdrla v vodovodno omrežje. Le nekaj tednov prej je Agencija za okolje (Arso) sklenila, da Eternitu za podvojitev izpustov odpadne vode iz čistilne naprave v Sočo ni treba pridobiti ne novega okoljevarstvenega soglasja in ne izvesti presoje vplivov na okolje.

Zemlja je ploščata

»Kje ste zdajle? Mislite, da ste na krogli, ki se vrti s hitrostjo tisoč milj na uro. Ta krogla se vrti okrog Sonca s hitrostjo 60 tisoč milj na uro. To osončje leti bočno skozi galaksijo s hitrostjo pol milijona milj na uro. Ta galaksija pa leti skozi preostalo vesolje s hitrostjo nekaj milijonov milj na uro. In ničesar ne čutite,« pravi moški. »V resnici ste v orjaškem planetariju, v terariju, na soundstageu, na holivudskem setu, ki je tako velik, da ga ni še nihče nikoli spregledal.« Moški, ki ga vidimo, je spregledal. Zdaj vidi to, česar drugi ne vidijo – Zemlja ni krogla. Še več: Zemlja sploh ni planet. Zemlja je ploščata. Tako trdi. Ni edini. Vzel je »rdečo tabletko« in ugledal resnico.

Vlado Miheljak

4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Dva leva

Madžarska lokomotiva

»Zima prihaja,« je na Blejskem strateškem forumu zlovešče napovedal premier Janez Janša.
— (STA, 31. 8. 2020)

Začetek čistke na Fursu

Zadnje mesece so imeli na finančni upravi (Furs) precej dela. Veliko je bilo novih projektov, pri katerih bi se lahko marsikaj zalomilo. Tako so morali uresničiti vladne interventne ukrepe na področju plač in prispevkov zaradi epidemije, kasneje je prišel na vrsto še projekt turističnih vavčerjev. Od zaposlenih na Fursu smo slišali, da je bilo to zanje izjemno težavno obdobje, a so ga uspešno preživeli.

Spolno nadlegovanje na vlakih Slovenskih železnic je resna težava

@zeleznicezlom je še eden izmed profilov, ki so se na družabnem omrežju Instagram pojavili po zgledu @srcozloma, kamor uporabniki pošiljajo zapise o svojih ljubezenskih tegobah. Železnicezlom naj bi bil profil, namenjen pritožbam o zamudah vlakov in poročanju o drugih prigodah med vožnjo, vendar je administratorka kmalu ugotovila, da vse več sporočil, ki jih dobiva, govori o spolnem nadlegovanju na vlakih. Med zapisi so denimo taki o opitih potnikih, ki poskušajo otipavati potnice, neprimernem ogovarjanju, javnem masturbiranju moških na vlakih in celo nedovoljenem fotografiranju potnic, ki so bile pogosto preveč šokirane, da bi se lahko odzvale, ali pa v bližini ni bilo nikogar, ki bi jim pomagal.

Električni paralizatorji so novo nesmrtonosno policijsko orožje, ki lahko povzroči smrt 

Prvi september se navadno povezuje z vrnitvijo osnovnošolcev in srednješolcev v šole. Datum pa bo odslej zapisan tudi kot dan, ko so slovenski policisti za pasom začeli nositi električne paralizatorje, novo »nesmrtonosno« prisilno sredstvo, ki povzroča precejšnje bolečine, nemalokrat dolgotrajne posledice za zdravje ljudi in celo smrt.

»Naj jedo potico«

Franc Kangler je tisti državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, ki je bil nekoč župan Maribora, pa so ga odnesle ljudske vstaje. Je tisti politik, ki je bil nekoč policist. In je tudi tisti politik, zaradi katerega so v parlamentu ustanovili posebno preiskovalno komisijo, katere namen naj bi bil preveriti, ali je pravosodje s pravnimi postopki zoper njega prekoračilo pooblastila. V bistvu se dogaja nasprotno. Ravno zakonodajna veja oblasti, politika torej, posega na področja, na katera ne bi smela, saj je ustava jasno postavila meje in določila načelo delitve oblasti.

Jahta za reševanje beguncev

Verjetno se lahko le Banksyju, najslavnejšemu grafitarju na svetu, čigar poslikave so vedno deležne medijske pozornosti, zahvalimo, da se minuli konec tedna drama, ki se je dogajala na 31-metrski jahti Louise Michel, ni sprevrgla v tragedijo.

Pravica do ljubezni

Šestindvajsetega septembra bo v Ljubljani potekala že 20. Parada ponosa in tudi letos bo mesec pred njo mesec spremljevalnih prireditev. Čeprav je bil ponosni mesec kot vsako leto napovedan za junij, ga je bilo treba iz očitnih razlogov prestaviti na september.

Gladovna stavka s tragičnim koncem

Res redki so primeri, ko v državi, ki je članica Nata, človek umre zaradi gladovne stavke. A 27. avgusta se je zgodilo prav to. V Turčiji je po 238 dneh stradanja v istanbulskem zaporu ugasnilo življenje pravnice Ebru Timtik. Ko je umrla, je imela zgolj 30 kilogramov, štela je komaj 42 let. Pravičnega sojenja, zaradi katerega se je za gladovno stavko odločila, ni dočakala. Njena smrt je v Turčiji sprožila val novih množičnih demonstracij, med katerimi so protestnice in protestniki vzklikali, da je Ebru nesmrtna in da bo »morilska država« odgovarjala.

Janko Lorenci

4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kolumna

Trump, Janša

Je mogoče kakorkoli primerjati Trumpa in Janšo? Razlike so seveda velikanske že zaradi različne velikosti, razvitosti, kulture … obeh držav. Amerika velja za imperij v zatonu, a je še vedno mogočna, vseprisotna in fascinantna. Trump je za svet večkratna grožnja: je nevarnost za svetovni mir in okolje, mentalno onesnažuje politično in družbeno sceno ter je potuha in zgled za male avtokrate po svetu. Janša, v našo smolo in tujo srečo, vpliva samo na dogajanje v Sloveniji. Ampak mi živimo tu in se nočemo izseliti.

Kam vodi prihodnost protestnega gibanja?

Prejšnji petek je bil v Ljubljani in še kje drugje po Sloveniji že osemnajsti zaporedni protivladni protest. Od 24. aprila so se njihova dinamika, tematika in udeležba večkrat spreminjale, a glavni cilj ostaja enak: vlada mora pasti. Čas, ko bi lahko koalicijski politiki še popravili svoja dejanja, je že davno minil. Ljudstvo ne pričakuje več, da bo poskušala vlada svoje delovanje preusmeriti, ga izboljšati in poskušati postaviti na pot solidarne, trajnostne sodobne družbe. Svojo priložnost je že zamudila. Ljudstvo pričakuje samo še to, da odstopi. Dokončno in za vedno. Zato se protestniki veselijo jeseni, ko se bo z dopusta vrnilo več sto tisoč ljudi in jim pomagalo spet obnoviti vrste. Čakajo, da se bodo pridružili več tisočim, ki so vsak petek vztrajali tudi v največji turistični sezoni, in jim sporočajo: »Mi smo še vedno tu in vztrajamo. Pridite in se borite z nami!« Ne nazadnje slovenski protestniki v uporu niso sami. Populisti in nacionalisti vzdigujejo glave po celotni Evropi in čas je, da se temu pojavu upremo, nadaljujejo protestniki. Zato jeseni sledi še več protestov, ki ne bodo potekali samo ob petkih.