Dve Sloveniji

Leto 2008 je bilo prelomno za državo. Po štirih letih je z oblasti sestopila prva vlada, ki jo je vodil predsednik SDS Janez Janša. Ta volilnega poraza z majhno razliko ni dobro sprejel; ob razglasitvi neuradnih izidov je ždel v kletnih prostorih strankinega štaba, skrit pred novinarskimi objektivi in snemalniki. Ko se je končno pojavil, je kislega obraza izrekel svojo diagnozo vzrokov za poraz: »Ljubljana je premagala večino Slovenije.« Ter dodal, da bo za lepšo prihodnost države končno treba »upoštevati tudi to, da glas centra šteje enako kot glas vasi«. Tri leta kasneje se je s soprogo Urško izselil iz Ljubljane, se nastanil na kmetiji v Šentilju pri Velenju in se iz meščana prelevil v vaščana.

Vsi sveti

V množici kontroverznih slovenskih osebnosti, ki so s svojim delovanjem med drugo svetovno vojno zaznamovale kolektivno zavest naroda, je Lambert Ehrlich ena izmed najspornejših. Ugledni katoliški duhovnik in teolog je bil fanatični antikomunist, zaradi česar je po zasedbi Slovenije dejavno sodeloval z okupatorji. Že pred vojno je ustanovil radikalni katoliški akademski klub Straža, deloval je tudi v društvu Katoliška akcija, leta 1942 pa je za italijanske oblasti spisal razvpito spomenico, v kateri jim je predlagal, naj »omogočijo avtonomno varnostno službo v obliki akademske formacije, meščanske straže in splošne varnostne straže po vaseh«. Italijani so ga poslušali, Ehrlich pa se je v slovensko zgodovino zapisal kot ideološki oče domobranskega gibanja; dva izmed kadrovskih virov domobranskih odredov sta bili nato prav Straža in Katoliška akcija. Partizansko gibanje je zato Ehrlicha obsodilo na smrt, maja 1942 je v Ljubljani padel pod streli likvidatorja – in če lahko verjamemo sodobni slovenski RKC, šel naravnost v raj.

»Janez Janša se ne sme navaditi na to, da se vsak teden protestira. Mislim, da protesti ne bodo zvodeneli, ampak se bodo kvečjemu radikalizirali.«

Sindikalistka Tea Jarc, ki se je rodila leta 1987, je že od otroštva aktivistka in članica nevladnih organizacij. Začela je pri tabornikih in nadaljevala pri Mladinskem svetu, temu je tudi predsedovala. Je vztrajna zagovornica pravic mladih in se zavzema za ustvarjanje boljših možnosti za njihovo prihodnost, samostojnost in vključevanje v družbenopolitične procese. Je predsednica Odbora za mlade Evropske konfederacije sindikatov in prav posebnega sindikata Mladi plus, ki zagovarja pravice študentov, dijakov, mladih brezposelnih, samozaposlenih, »avtorcev« in »podjemcev«.

Močni zaveznik

Po dolgem času se je na Brezje vrnil Franc Rode, gromovniški kardinal, ki je pred dvajsetimi leti Slovencem pridigal, kakšne žrtve komunistov so in kašna nebeška groza je to, da je v tej družbi v veljavi »tisti sramotni ustavni člen«, ki dovoljuje, da se ženska svobodno odloča o rojstvu otrok. Rodeta je potem pot zanesla v Vatikan, pridige na Brezjah so prevzeli bolj blagi nasledniki. Resnici na ljubo so leta omehčala tudi Rodeta, in ko je te dni pri biserni maši znova spregovoril zaradi covida razredčeni množici vernikov – ki pa je bila vseeno množica – je bil na videz spravljivejši, četudi v resnici ne drugačen kot nekoč.

Dlaka v enem od dveh gnilih jajc

V monolitnem stališču stroke in ministrstva za zdravje, da je bilo pri obravnavi stanovalcev domov za starejše občane med epidemijo covid19 vse v najlepšem redu, se je razkrila razpoka. Po posredovanju informacijske pooblaščenke je slovenski Amnesty International pridobil zapisnik etične komisije bolnišnice Šempeter pri Gorici, o katerem se je šušljalo, da je bil kritičen do te obravnave. Zapisnik, ki ga je prvi obelodanil Dnevnik, razkriva stališče komisije, da obrazec »Presoja konzilija o opustitvi/prenehanju medicinsko neutemeljenega zdravljenja« ni primeren. Komisija je zapisala, da je etično in pravno sporno vnaprej sprejemati odločitve o zdravljenju oskrbovancev brez njihove vednosti in vednosti njihovih svojcev. Mnenje je oprla na dopis, ki jim ga je poslala državna koordinatorica paliativne oskrbe dr. Mateja Lopuh. Žal je kritika ozko omejena: komisija se je distancirala samo od obrazca, ki so ga domnevno pripravili regijski koordinatorji, ne pa tudi od navodil in obrazca ministrstva. Ali so torej med temi dokumenti razlike? Lopuhova in etična komisija trdita, da so.

Problematična članica

Die Welt je eden izmed najvplivnejših nemških časopisov, načeloma konservativen, a v nemškem smislu, to pomeni, da je po slovenskih merilih razmeroma odprt, liberalno kozmopolitski.

Višegrajske metode

Vrhovno sodišče je začasno suspendiralo okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića, zoper katerega že dlje teče disciplinski postopek. Po novem ne bo smel več opravljati službe, 60 odprtih zadev, v katerih je sodil, pa bodo predodelili drugim sodnikom in postopki se bodo začeli znova.

»Zgodovina« kot posel

Potepanje po svetu je najboljši način za širjenje obzorij. Včasih pa ni treba iti na drugi konec sveta, da bi človek naletel na kaj, kar mu vzame sapo, zadostuje obisk soseščine. Nekaj takega se je zgodilo našemu bralcu, ki je med oddihom na Hrvaškem v obmorskem kiosku na slepo kupil revijo, za katero se je izkazalo, da je priljubljeno čtivo desničarjev. Na svoje presenečenje je v njej zagledal oglasni objavi, v katerih se je pojavilo pod Alpami razvpito ime – šlo je za nekdanjega playboya in pravnomočno obsojenega goljufa, danes pa amaterskega revizionističnega zgodovinarja in tudi župana občine Radenci, Romana Leljaka.

Prekrita umetnina

Prejšnji četrtek je Slovenijo za šest ur obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo in večino časa preživel v Vili Bled, nekdanjem protokolarnem objektu, danes hotelu s štirimi zvezdicami z idiličnim razgledom na jezero in otok sredi njega. Nekaj dni kasneje, v nedeljo, je prav tja prispela umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Petja Grafenauer in želela sinu pokazati to čudovito poslopje in njegovo opremo, ki si jo večinoma lahko ogledajo le hotelski gostje. Žal mu tisti dan največje umetnine, kar 56-metrske freske pod stropom največje dvorane, kjer je Slavko Pengov leta 1947 prikazal narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov, osvoboditev in obnovo domovine, ni mogla pokazati. Na njeno veliko presenečenje jo je v celoti prekrivala zavesa. Na poizvedovanje, zakaj je umetnina prekrita, je dobila neformalen odgovor, da je zavesa prek nje razprostrta še od Pompeovega obiska in jo bodo umaknili v ponedeljek, kar se je potem tudi zgodilo.

Janšizem in naboji v ceveh

V času, ko notranje ministrstvo vodi Aleš Hojs, policija pa je vse bolj prestreljena z novimi vodstvenimi kadri, kakršne ceni SDS, so policisti zaslišali vsaj osem protestnikov, ker so ti na protivladnih protestih v rokah držali transparent z napisom »Smrt janšizmu«. In to ne zaradi storitve prekrška, pač pa, ker naj bi bili storili kaznivo dejanje grožnje s smrtjo.

»Nekateri učenci hodijo v šolo samo zato, da se družijo«

Dr. Albert Mrgole je psiholog in sociolog, ki se kot terapevt skupaj z ženo Leonido posveča partnerskim in družinskim odnosom (med drugim sta zakonca Mrgole avtorja uspešnega priročnika Izštekani najstniki in starši, ki štekajo), pa tudi konfliktom med učitelji in učenci. Maja letos, ko so se po koncu karantene v šole lahko vrnili učenci višjih letnikov, šolarji do desetega leta pa so se še naprej poučevali na daljavo, je sestavil javni poziv psihoterapevtske skupnosti, v katerem je opozoril na prepogosto spregledane plati poučevanja na daljavo – pomanjkanje veščin za samostojno učenje, obremenjene starše, povečan stres v družinah, negotovost ljudi, onemogočanje socialnih stikov, zmedeno pedagoško osebje. Z njim smo se pogovarjali o tem, na kaj moramo biti pozorni, če učence vsaj delno učenje na daljavo ponovno čaka jeseni – smernice ministrstva glede tega so namreč še vedno nejasne.

Vlado Miheljak

21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Dva leva

780 milijonov

Prejšnji teden smo imeli visok, pa tudi precej okrogel obisk. Namreč ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea. Vidno vzhičeni in vznemirjeni Borut Pahor je ob obisku sla svetovnega gospodarja rekel, da »imata državi glede vrste vprašanj zelo, zelo sorodne poglede«. »In to je dobro,« je pripomnil. Da imata aktualni državni politiki obeh dežel podobne poglede, je sicer res. A to ni dobro, ampak slabo. Predvsem zato, ker te poglede, kot se je še enkrat potrdilo z ekspresnim obiskom na Bledu, misli in definira samo en partner v odnosu. Vendar v tem naša sedanja oblast ne vidi težave. Neenakovrednost v odnosu razume kot naravno stanje. Pač, avtoritarna pamet ne zna misliti enakovrednih odnosov. Z Adornovo prispodobo rečeno zaznamuje avtoritarno osebnost biciklistična narava: ali se podrejaš, ko si šibkejši, ali si podrejaš, ko si močnejši. To se je ob Pompeovem obisku še enkrat potrdilo.

Zagovarjati koristi otrok

Po milo rečeno nenavadnem šolskem letu 2019/20 so učenci brezskrbno na počitnicah, ki pa letos minevajo v senci negotovosti glede prihajajočega šolskega leta. Prav v času dopustov se v organih, ki odrejajo šolsko politiko, sprejemajo pomembne odločitve o poteku šolanja od 1. septembra. Sprejemajo se različni modeli organizacije šolanja, zbirajo in obdelujejo se pridobljene izkušnje, primeri dobre prakse, pripravljajo enotne internetne platforme itd. V šolskem letu 2020/21 bo nad nami verjetno ves čas visela grožnja šolanja da daljavo.

Dva bleferja in gosposki voditelj

Pa smo dočakali dan, ko je ministrica za šolstvo Simona Kustec, ministrica širokega nasmeha, ki tako neizmerno uživa v svoji funkciji, da tega sploh ne more skriti, predstavila, kako bo potekala šola. »Šola bo!« je skorajda vzkliknila, kot da je to vse, kar nas je zanimalo po dveh mesecih domnevnih mučnih priprav. Štirje modeli so, je bila zadovoljna s svojim delom. Najverjetnejši je model B, normalen pouk za vse z nekaterimi omejitvami. To je vsa vsebina, to je bilo to. Igor Bergant ji je sicer – uglajen kot vedno – postavil tudi podrobnejša vprašanja, ampak je ministrica presodila, da si starši sredi počitnic ne zaslužijo odgovorov. Ko se je po svojem praznem nastopu poslovila s kacinovsko puhlico »Uživajte še zadnje počitniške dni«, je Bergant že nakazal, da je bilo nekaj narobe pri tem nastopu – da se namreč ministrica ni izogibala le vprašanjem, ampak tudi soočenju. Takole je sporočil gledalkam in gledalcem, kaj se je dejansko zgodilo, le trenutek po koncu pogovora z ministrico: »Ker o nekaterih podrobnostih izvajanja pouka še ni bilo odločeno, se ministrica nocoj ni želela soočiti v širši razpravi.« In v naslednjem trenutku napovedal ločen pogovor z uglednim ravnateljem in predsednikom združenja ravnateljev osnovnega šolstva Gregorjem Pečanom.

Janko Lorenci

21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Kolumna

Najprej Amerika

V Odmevih je novinar Edvard Žitnik rekel, da Slovenija nima druge možnosti, kot da s Trumpovo Ameriko podpiše sporazum o telekomunikacijskem omrežju 5G. To ne drži, cela vrsta članic EU takega sporazuma ni sklenila. A če ga Slovenija ne bi podpisala, zunanjega ministra Pompea seveda ne bi bilo k nam in Janša, Logar, Pahor se mu ne bi mogli pokloniti. Vsak visoki ameriški obisk je v Sloveniji predvsem stvar veljave, zanj pa je treba tudi kaj žrtvovati. Taka je tradicionalna logika slovenske politike in očitno tudi umevanje našega Edvarda.

Zadnji in prvi ljudje

Najprej zagledamo to, kar skozi okno svoje kabine visoko nad gradbiščem, na katerem rastejo nebotičniki, znaki kapitalističnega triumfa, vidi kitajski žerjavist. Ne vidimo ga. Vidimo le to, kar vidi on. Njegove oči so kamera – no, telefon ali kamkorder. Njegova kabina se počasi obrača – in kamera tudi. Žerjavist izgleda kot najbolj osamljen človek na svetu, toda to radikalno odrezanost od sveta – družbe, človeštva – si lajša s spletnim prenosom, live-streamingom. To, kar vidimo, namreč v živo predvaja na spletu. Da ne bi bil tako jebeno osamljen, izključen in odrezan, da bi se počutil bolje, da bi bil del nečesa, da bi se povezal s človeštvom.