Janko Lorenci

6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kolumna

Janša, tretjič

Slovenija čaka na koronavirus in novo vlado. Obojega se bojimo, oboje je motnja. Nacije ne bo ugonobila, jo pa lahko spravi v resne težave.

Odprimo vrata Križank

V zadnjem času je bilo o ljubljanskih Križankah rečenega in napisanega že veliko. Nam, mladim prebivalcem mesta Ljubljane in študentom, se zdi, da je bilo premalo poudarka posvečenega premisleku o razširitvi dejavnosti različnih uporabnikov znotraj Križank in njihovi ureditvi v kulturno in izobraževalno javno prizorišče, kot je to v petdesetih letih 20. stoletja idejno zasnoval in udejanjil naš največji arhitekt in profesor Jože Plečnik. Takšna zamisel je še danes kakovostna posebnost celo na evropski ravni. Pomemben del Plečnikove zamisli sta delovanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) in Festivala Ljubljana, dveh izjemo priznanih institucij.

Mahnič nasprotuje naborništvu

Eden izmed tistih v SDS, ki so najbolj zagreti za ponovno uvedbo naborništva, je poslanec Žan Mahnič. Čeprav sam (še) ni izkusil vseh sladkosti vojaškega življenja – budnice ob 4.30, sklec na mokrem asfaltu ob 5.00 in potem pozornega čakanja v pripravljenosti na sovražnika do 18.00, ko sledi večerja – je prepričan, da slovenski fantje (morda tudi kakšno dekle) to potrebujejo. »Naborništvo pomeni odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja, krepitev narodne zavesti in boljše psihofizično stanje državljanov in državljank,« je povedal januarja ob predstavitvi zakona o ponovni uvedbi naborništva, ki so ga v stranki v preteklosti seveda omenjali skupaj s tako imenovanimi migrantskimi grožnjami.

Biografija: Zdravko Počivalšek, kača s Cerarjevih prsi, ki je prepričana, da ima še tršo glavo od Janše

Rodijo ga 25. novembra 1957, mati je učiteljica iz Zasavja, oče kmet, kozjanski domačin. Živijo v izrazito ruralnem okolju, umeščenem ob mejno reko Sotlo, onkraj katere se raztezajo griči Hrvaškega Zagorja. Nekaj kilometrov od vasi so naravni vrelci zdravilne vode, v katere se hodijo namakat domačini. Iz njih bo kasneje zrasel današnji zdraviliški kompleks, ki bo usodno zaznamoval poklicno pot Zdravka Počivalška. Družina – Zdravko ni edinec, ima še sestro – živi na gruntu v neposredni bližini znamenitega minoritskega samostana v Olimju; tamkajšnji patri jo imajo še danes v čislih. Kmetija Počivalškovih je za tiste čase kar velika, obdelujejo polja in vinograd, v hlevu je okoli 20 glav govedi, tako da jim dela zlepa ne zmanjka. Družina ni pretirano verna, kljub bližini Brozovega Kumrovca pa tudi ne preveč rdeča. Mali Zdravko je dosledno vzgojen v kmečkem duhu; od najbolj ranega otroštva pomaga pri vseh opravilih in izkazuje delovno vnemo, ki ga potem zaznamuje vse življenje. Še danes se menda najbolj sprosti, ko pred odhodom v Ljubljano, na ministrstvo za gospodarstvo, počisti hlev.

V službi desnice

Nekaj zloveščega je v hladni maniri, s katero Rosvita Pesek v Odmevih vsakič znova izvede svojo življenjsko nalogo – in ta naloga je po vseh teh letih jasna: skrajno prefinjena, v svilo odeta manipulacija, kirurško šivanje izbranih dejstev v kontekst, ki ustreza njenemu objektu oboževanja Janezu Janši, in nato legitimiranje nove »resnice« s kredibilnostjo pazljivo izpiljenega brenda voditeljice nacionalne televizije. V nasprotju s preostalimi Janševimi bakhantkami, ki so podvržene spačenim izbruhom histeričnega primitivizma, Peskova vsak trenutek deluje kot dama; gospa je tako drugačna od srboritih mamk in po očetovskem šeškanju hrepenečih kmečkih nevest, ki častijo jeklenega kerlca iz Grosuplja, da jo je dejansko težko kupiti kot eno izmed njih – točno to je tudi njen namen.

Grega Repovž

6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Uvodnik

Šarec in Mesec imata prav

Saj bi bilo najlaže – pridružiti se besu levega volilnega telesa (ki sicer rado voli liberalne stranke) in udrihati čez Levico in Listo Marjana Šarca, da sta z neodgovornim ravnanjem pripeljali na oblast Janeza Janšo. Da bi moral Mesec vztrajati pri sodelovanju s težavno koalicijo, še več, da bi moral že na začetku vstopiti v vlado. In da Šarec ne bi smel odstopiti, ampak bi se moral potruditi, da koalicija ostane skupaj. Res bi bilo najlaže še malo podkuriti ta ogenj, a dejstvo je, da sta Meščeva in Šarčeva stranka ravnali točno tako, kot se je od njiju pričakovalo. Hoteli smo načelnost, zdaj smo jo dobili, če zapišemo malce pretirano.

Ja, demokracija je ogrožena

Tik pred ključnim glasovanjem v parlamentu o tretji vladi pod vodstvom Janeza Janše – pri tem »moralnem polomu slovenske politike«, kot je proces označila bivša predsednica NSi Ljudmila Novak – je v SMC ponovno počilo. Bivši predsednik stranke in njen ustanovitelj Miro Cerar je po srečanju z novim predsednikom Zdravkom Počivalškom izstopil iz stranke. V izjavi za javnost in kasneje na družbenih omrežjih je sporočil, da SMC ni več stranka, ki jo je sam postavil na noge, dejal je, da je postala neverodostojna pri uresničevanju svojih ustanovnih, liberalnih vrednot in da so njeni aktualni predstavniki osredotočeni le še na svoje zasebne interese.

»Namesto da bi pomagali mladim do zaposlitve in stanovanj, razmišljajo o regresivnih ukrepih«

Mirjana Ule je socialna psihologinja, ki se je večino znanstve ne kariere ukvarjala z vprašanjem mladih in mladosti. Danes je upokojena profesorica ljubljanske fakultete za družbene vede, z njo in tudi drugimi visokošolskimi institucijami pa še vedno sodeluje. Ideja o ponovni uvedbi naborniškega sistema se ji zdi povsem odveč. V njej prepoznava retrogradne elemente. Slovenija, in pri tem nismo edini, že nekaj časa drsi v preteklost, pojavlja se retradicionalizacija družbe. Kakšno vlogo ima pri tem oblast? Kako se v tem svetu znajdejo mladi? In kaj (namesto ponovne uvedbe vojaške obveznosti) sploh potrebuje domovina?

Prijateljeva sreča

Srečko Prijatelj je nekdanji poslanec SNS, ki se je v zgodovino zapisal, ker je bil prvi med slovenskimi predstavniki ljudstva, ki so morali v zapor – in to dvakrat. Prvič je za dve leti zasedel celico na Dobu leta 2011 zaradi izsiljevanja in groženj podjetniku Marjanu Mikužu; zaradi zglednega vedenja – menda se je v zaporu izkazal kot odličen kuhar – je bil izpuščen predčasno, a že kmalu zatem je moral spet za leto dni za rešetke, tokrat zaradi podkupovanja nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja v preplačanih zemljiških poslih. Padli poslanec je pošteno oddelal svojo pezo, po prihodu na svobodo pa se je lotil novih izzivov.

Čemu tako resni?

Na zadnji februarski dan je aktivistični inštitut Danes je nov dan na Facebooku objavil posnetek nastopa predsednika SMC Zdravka Počivalška v Odmevih. Da pa bi zagotovil »boljšo vidljivost v megli sprenevedanja«, je njegove odgovore opremil s šaljivimi podnapisi. Šlo je za parodijo, ob katero se ni obregnil niti sam subjekt domnevnega norčevanja – zato pa je toliko bolj zmotila odgovorne na nacionalni televiziji. Njeni pravniki so aktivistom poslali dopis, v katerem so zahtevali izbris posnetka, za nameček pa še plačilo 1878,80 evra odškodnine; sicer sledi tožba.

Pahorjeva ali Janševa odlikovanca?

Predsednik republike Borut Pahor je minuli teden vročil več državnih odlikovanj, največ prahu sta dvignili podelitvi srebrnega reda za zasluge nekdanjemu Janševemu pravosodnemu ministru Lovru Šturmu in reda za zasluge nekdanjemu ljubljanskemu županu, članu Demosa, Jožetu Strgarju. Šturm je, kot so sporočili iz urada predsednika republike, odlikovanje prejel za »izjemen prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti«, pri tem pa so pozabili na vse druge njegove »dosežke«, med katere spada tudi ta, da je s svojimi odločitvami pripomogel, da je katoliška cerkev postala največja zasebna lastnica slovenskih gozdov. Da je Šturm, nekdanji ustavni sodnik, pomagal cerkvi, ne bi smelo presenečati, saj je tudi član cerkvenega malteškega viteškega reda.

»Direktorja frankfurtskega knjižnega sejma lahko naslednjič peljemo tudi na kebab«

Direktorico Javne agencije za knjigo je pred nekaj tedni članica sveta te agencije z javnim pismom ministru za kulturo obtožila nezakonitega delovanja. V pismu so izstopala tri področja: podeljevanje štipendij, ki naj jih ne bi bilo; strategija agencije, ki naj bi bila sprejeta prepozno, in oddajanje pritličnih prostorov vratarnice na Metelkovi založbi Goga, ki jo vodi Mitja Ličen, eden od članov sveta agencije. Zaradi medijske afere, ki se je sprožila ob pismu, je Goga, ki se je edina prijavila na javno zbiranje ponudb, svojo kandidaturo že umaknila, četudi protikorupcijska komisija nepravilnosti ni ugotovila. Ministrstvo za kulturo je avtorici pisma, Gabrieli Babnik, na pritožbe sicer odgovorilo pritrdilno. Renata Zamida obtožbe zanika.

Zakaj je papež Pij XII. molčal ob nacističnih zločinih

V ponedeljek, natanko na 81. obletnico izvolitve Pija XII., je Vatikan odprl arhiv o tem medvojnem papežu. Odprtje arhiva osem let pred dovoljenim rokom – od smrti papežev mora sicer miniti 70 let – je naročil papež Frančišek zaradi nasprotujočih si ocen vloge Pija XII. med vojno, seveda v prepričanju, da je bilo njegovo papeževanje brezmadežno.