Od Patrie do familije

Xan-maX, d. o. o., je eno izmed celjskih mikropodjetij. Leta 2018 je imelo 89 tisoč evrov prihodkov in 615 evrov izgube, kar ni sicer nič posebnega za družbo, ki posluje na nišnem trgu prehranskih dopolnil. Ukvarja se predvsem s prodajo naravnih sokov iz mangostina, ki ga na Tajskem, v Indiji in Filipinih najpogosteje uporabljajo proti driski in infekcijam oziroma proti različnim želodčnim težavam. Je pa Xan-maX tudi eno izmed najmanjših, če ne najmanjše podjetje, s katerim je zavod za blagovne rezerve v zadnjem mesecu sklenil milijonsko pogodbo o dobavi zaščitne opreme. Xan-maX je na petem mestu lestvice tistih, ki jim je država nameravala plačati največ.

Ivan Gale (INTERVJU): »Na SDS sedaj gledam drugače, je del problema«

Na začetku aprila, 7. 4. 2020, sem prejel zgolj elektronsko pošto o tem primeru, češ da je ponudba dobavitelja popolna. Vso korespondenco sem prejel šele kasneje, ko sem direktorja Zakrajška vprašal, kaj je minister Počivalšek mislil s tem, ko je na koordinacijskem sestanku na ministrstvu 13. 3. 2020 pred vsemi rekel, da ta posel ne bi smel biti sklenjen in da gre za Zakrajškov posel. Kasneje sem poskušal ministru odgovoriti na vprašanje, zakaj je zavod podpisal pogodbo za dva milijona kirurških mask po ceni 0,90 evra brez DDV, potem ko je bilo na skupni koordinaciji podano mnenje, da razmere v državi niso več alarmantne in da se je nabave zaščitne opreme treba lotiti bolj strateško in premišljeno. Dobavitelj je ponujal maske tipa IIR, po katerih je bilo največje povpraševanje, saj te za razmeroma ugodno ceno zagotavljajo po nekaterih raziskavah visoko stopnjo zaščite. Odločitev za nakup s tega vidika verjetno ni bila sporna. Tudi gledano cenovno so maske recimo cenejše od mask enakega tipa, ki jih je dva dni kasneje,

Jelka Godec, vodja nabave

V javnost prihajajo nove podrobnosti o preplačanih nakupih mask in druge opreme za spopadanje z epidemijo covid-19, večina očitkov pa je usmerjena v ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Upravičeno, saj je prav Počivalškov resor, pod katerega spada zavod za blagovne rezerve, prevzel nase breme omenjenih nabav, s tem pa velik del odgovornosti zanje – in za sporne prakse, do katerih je pri tem prihajalo. Toda minister za gospodarstvo je zgolj eden od vidnih članov vlade, v katere je prst uperil žvižgač Ivan Gale. Iz njegovih razkritij, in tudi iz javno dostopnih informacij, pa je videti, da je zelo pomembno vlogo v ozadju ves čas igrala vidna članica SDS, predsednica strankinega odbora za zdravstvo Jelka Godec.

Zakaj ventilator iz »posla SDS« ni primeren?

Vlada Janeza Janše je ob prevzemu oblasti ustanovila krizni štab in vanj imenovala infektologinjo Bojano Beović, ta pa je za enega od svojih svetovalcev imenovala kardiologa Marka Noča. Noč, ki je postal pristojen za koordinacijo intenzivnih enot za covid-19 v Sloveniji, je kmalu za tem začel dobivati različne ponudbe za ventilatorje, ki jih je v začetku večinoma pošiljala poslanka SDS Jelka Godec. Zaradi tega je Noč ustanovil novo neformalno strokovno skupino, katere člana sta bila poleg njega še zdravnika Primož Gradišek in Rihard Knafelj iz ljubljanskega kliničnega centra.

»Minister, zdaj pa ga že pošteno lomite«

Med temelje demokratične države sodita koncepta vladavine prava in pravičnosti. To pomeni, da mora obstajati zakonita pravna podlaga, opisana v zakonu in ustavi, ki določa, kaj je dopuščeno in kaj ni. Prav tako velja načelo, da ne sme biti nihče kaznovan za dejanja, za katera ni določeno, da so kazniva. Pravičnost pomeni tudi enakost posameznikov pred zakonom – za enaka dejanja morajo biti ljudje obravnavani in kaznovani enako.

Janša lahko žali novinarje

V dneh, ko so številne evropske ustanove na čelu s komisarko Sveta Evrope za človekove pravice Dunjo Mijatović opozorile, da slovenska vlada in njen premier Janez Janša kratita medijsko svobodo, je vrhovno sodišče (dokončno) razsodilo o Janševem verbalnem napadu na novinarki nacionalne radiotelevizije, Mojco Pašek Šetinc in Eugenijo Carl. Politik lahko žali novinarje, pravijo vrhovni sodniki, to je njegova pravica, ki jo varuje svoboda govora.

»Raziskava je popolnoma neodvisna, vlada ni imela nobenega vpliva«

V sredo so bili končno predstavljeni rezultati vseslovenske raziskave o razširjenosti okužb z novim koronavirusom med prebivalstvom. Izmed tri tisoč povabljenih se je z odvzemom brisa nosne sluznice in vzorca krvi strinjala slaba polovica, med njimi pa so odkrili en primer aktivne okužbe in en primer že prebolele okužbe, pri čemer so testi zaznali zgolj ostanke virusa. Pri 41 sodelujočih so v krvi odkrili protitelesa, ki nakazujejo, da so okužbo že preboleli. Iz tega je mogoče s precej veliko verjetnostjo sklepati, da se je doslej v Sloveniji okužilo od 2 do 4 odstotke ljudi. Po srednji oceni naj bi torej doslej v stik z virusom prišlo 60 tisoč prebivalcev Slovenije, kar je približno 40-krat več od števila uradno potrjenih okužb s pomočjo laboratorijskih testov.

»Gospa Erika«

V oddaji Tarča na TV Slovenija so gostje in tudi gostja (politiki in političarka) voditeljico nagovarjali z »gospa Erika«. To je nenavadno, saj ima tudi ona kot vsi drugi priimek. V primerljivih pogovorno-informativnih oddajah ti politiki voditeljev ne nagovarjajo po imenu, denimo »gospod Slavko«, »gospod Uroš«, »gospod Igor«, pač pa s priimkom. Si predstavljate, da bi »gospa Erika« sprejela njihova pravila igre in začela tudi sama nagovarjati goste po imenu, denimo »gospod Zdravko«, »gospod Matej«, »gospa Jelka«? Povedno je tudi, da se je prav v tej oddaji ministru za obrambo Mateju Toninu zgodil lapsus, v katerem je dejal, da je »govoril z ženskami in ljudmi«.

Pomen nacionalne televizije v kriznih časih

Politični pritiski na nacionalko so v njej očitno prebudili borbenega duha, ki se je napovedal s prvo Tarčo o vladnih nakupih medicinske opreme ter okrepil z drugo, ki smo si jo lahko ogledali pretekli četrtek. V tej se je predsednik stranke SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek izkazal za človeka, ki ima težave z obvladovanjem jeze, in za agresivnega, neartikuliranega in primitivnega politika. Tovrstna politika ni le škodljiva za njegov resor in pogubna za njegovo stranko, pač pa pomeni nevarnost za celotno družbo, čemur smo bili priča tudi v Tarči, v kateri je nastopil dr. Rihard Knafelj. Počivalšek je zdravnika, strokovnjaka za predihavanje, nemudoma označil za strankarskega, ker naj bi se pred zadnjimi volitvami pogovarjal z Marjanom Šarcem. Ampak – če je vsak strokovnjak na svojem področju, ki s svojim znanjem skuša vplivati na politiko, že nemudoma diskreditiran in politično kontaminiran, kdo se bo potem sploh še spustil v ta poklic?

Doma z Netflixom

Pandemija covid-19 je hud udarec za vse panoge, ki so odvisne od gledalcev in obiskovalcev. Vse, kar imamo ta hip od gledališča, so spletni posnetki starih premier, nejasno pa ostaja, kdaj bomo spet lahko doživeli premiero kakšne predstave v živo. Tudi filmski studii z že posnetimi potencialnimi uspešnicami potrpežljivo čakajo na ponovno odprtje kinodvoran. Knjižno založništvo se je z zaprtjem knjigarn (v Italiji in na Hrvaškem, mimogrede, so jih že odprli) sicer poskušalo spoprijemati z dejavnejšim ponujanjem knjig na spletu, toda vsaj v Sloveniji karantena kljub vsemu ni prepričala ljudi, da bi začeli brati. »Tako rekoč celoten založniški trg se je med koronakrizo sesul. Kupovanje knjig se je zmanjšalo za 90 odstotkov, skrbi pa me, da bo to ob nadaljevanju krize stalnica,« je prejšnji teden za MMC RTV SLO povedal nekdanji urednik in profesor založniških študij dr. Miha Kovač. Namesto da bi ljudje na spletu kupovali knjige, na veliko kupujejo pripomočke za domači fitnes, še piše v članku – eden od spletnih ponudnikov, pri katerem je mogoče kupiti pripomočke za vadbo doma, je zaznal 540-odstotno rast povpraševanja po utežeh.

Marcel Štefančič, jr.: Novi filmi, ki si jih lahko te dni ogledate na spletu

Capital in the Twenty-First Century
Justin Pemberton (Apple)
Tale izredno živahni, urni, hiperaktivni doku, posnet po bestsellerju Thomasa Pikettyja, nadaljevanju Marxovega Kapitala, vam sicer ne bo povedal, kaj je alternativa kapitalizmu, toda povedal vam bo, zakaj je kapitalizem postal stroj za ustvarjanje rekordne ekonomske neenakosti – zakaj torej zmagovalci dobijo vse, drugi pa si delijo drobtine, zakaj ima polovico svetovnega bogastva v lasti peščica ljudi in zakaj so nove generacije revnejše od generacij staršev. Srhljiva ekonomska neenakost je posledica kapitalističnih mitov, s katerimi nategujejo ljudi. Recimo: bogati si vse tisto bogastvo zaslužijo! Pa: v našem interesu je, da so bogati čim bogatejši in čim manj obdavčeni, ker potem toliko več »kapne dol«, k nam! Tudi: bogatejši ko so ljudje, raje pomagajo drugim! In seveda: neenakost je dobra, ker poganja tekmovalnost in konkurenčnost! Vse to so laži, a lagala je tudi Jane Austen – bogataš se z njo ne bi nikoli poročil zato, ker je bila inteligentna in duhovita. In ja, vsakič, ko se ljudje naveličajo ekonomske neenakosti, jih začnejo strašiti in polarizirati z begunci, priseljenci, teroristi, virusi – in vse ostane po starem, s prerazporejanjem bogastva navzgor vred. Kot zdaj.

Sveti Jožef, Janez Janša in 1. maj

Te dni, ko sta minila dva državna praznika, se je zdelo, da za predsednika vlade Janeza Janšo obstaja zgolj eden. Konkretneje, državljanom in državljankam, prebivalcem in prebivalkam Slovenije je voščil zgolj ob 1. maju, prazniku dela. Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, ni pripravil nobene poslanice ali nagovora, modrih misli ali voščila.

Poslednji braniki človekovih pravic

Vloga ustavnih in vrhovnih sodišč (kadar so ta varuhi ustave) po Evropi kot varuhov demokracije in človekovih pravic zadnja leta postaja vse pomembnejša. Predvsem je to očitno v (vzhodnoevropskih) državah z dolgoletno (skrajno) desno oblastjo. V času epidemije koronavirusne bolezni pa je njihova vloga postala še bolj bistvena, in to ne velja samo za države z avtokratskimi oblastmi.

Sami naši

Vlada med prednostne naloge v času epidemije šteje tudi menjave direktorjev. Začelo se je na prvi seji vlade, ko so razrešili generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Njeno ime se je v javnosti pojavilo že nekaj tednov prej, ko jo je na delovnem mestu obiskal Žan Mahnič in ji zagrozil z izgubo položaja, ker mu ni hotela razkriti podatkov iz preiskave financiranja SDS. Nadomestil jo je Anton Travner.

Pismo hrvaških županov

Triindvajset hrvaških županov je poslalo pismo Janezu Janši in Borutu Pahorju ter Andreju Plenkoviću in Zoranu Milanoviću. Ker gre za javni dopis županov obmejnih občin, njegova vsebina ni presenetljiva. Hrvaški župani so zaskrbljeni zaradi zaostrovanja odnosov med državama. V pismu so zapisali, da so presenečeni nad pobudo slovenskih kolegov, ki so predlagali uveljavitev člena 37 a zakona o obrambi. Tistega člena, ki vojski na obmejnem območju podeljuje policijska pooblastila.