• Uredništvo

    9. 10. 2019  |  Politika

    Franc Jurša: Stvari v levih vladah so bolj na komot

    "Stvari normalno tečejo, usklajujemo se, je pa res, da so stvari v levih vladah bolj na komot." (Franc Jurša, vodja poslanske skupine DeSUS v Večeru o odnosih v koaliciji)

  • Danes je nov dan

    9. 10. 2019  |  Družba

    Status quo študentskega organiziranja

    Zgolj nekaj tednov po sprejetju novele Zakona o skupnosti študentov zopet videvamo ustaljene sporne vzorce delovanja študentskih organizacij. Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) je pred dnevi pripravila skrivnostni volilni "razpis", ki je ostal skrit večini tamkajšnjih študentov. Kljub temu se je očitno našlo nekaj junakov, ki so vložili svoje kandidature, vendar so stari mački študentskega organiziranja kandidature zavrnili s precej zanimivimi utemeljitvami. Podobno usodo je pred leti že doživela skupina študentov ŠOUP – epilog volitev pa je bil takrat precej nasilen ...

  • IK, STA

    9. 10. 2019  |  Kultura

    Kdo so novi pesniški upi?

    Za Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let so nominirani Nina Dragičević za poemo Ljubav reče greva (Škuc), Sergej Harlamov za Mnogoboj mitologij (Litera), Franci Novak za zbirko Vračanje pogleda (Hiša poezije), Zoran Pevec za delo Kako postati nihče (LUD Šerpa) in Kaja Teržan za zbirko Krog (Center za slovensko književnost).

  • Damjana Kolar

    9. 10. 2019  |  Kultura

    Ultimativni izzivalec lastne smrti

    Na Velikem odru MGL bodo 10. oktobra ob 20.00 premierno uprizorili črno komedijo Volpone v priredbi in režiji Diega de Bree. Komedija Volpone ali lisjak elizabetinskega dramatika Bena Jonsona iz leta 1605 govori o človekovi sli po bogastvu, prestižu, mladosti in ugodju, pa tudi o njegovi zmožnosti pretvarjanja in poigravanja z drugimi ljudmi. Režiser je izhajal iz dveh predlog Volponeja: iz predloge Bena Jonsona iz leta 1605 in Stefana Zweiga iz leta 1926. Uprizoritev združuje obe različici ter protagonista obravnava kot ultimativnega izzivalca lastne smrti.

  • IK, STA

    8. 10. 2019  |  Svet

    Bo prišlo do zmanjšanja števila poslancev?

    Spodnji dom italijanskega parlamenta, poslanska zbornica, naj bi danes dokončno odobril ustavni zakon o zmanjšanju števila parlamentarcev za več kot tretjino. Zakon neposredno zadeva slovensko manjšino, ki bo brez ustreznih varovalk po novem še težje izvolila svojega predstavnika v Rimu.

  • Darja Kocbek

    8. 10. 2019  |  Svet

    Kako bi moral Bernie Sanders odgovarjati na nesmiselna vprašanja o Venezueli

    Novinarji naj prenehajo enemu od vodilnih demokratskih predsedniških kandidatov Bernieju Sandersu postavljati nesmiselna vprašanja o Venezueli. Če jih bo še dobival, bi moral nanja odgovarjati bolj natančno in strateško. Trditve, da je njegova različica demokratičnega socializma to, kar se je zgodilo v Venezueli, so absurdne, na spletnem časniku Jacobin pišeta Michael Brooks in Ben Burgis.

  • Pika Vrčkovnik

    8. 10. 2019  |  Družba

    Slovenija ima le še 23 dni časa, da pusti svoj pečat v vesolju

    Mednarodna astronomska zveza (IAU), ki ima glavno vlogo pri poimenovanju nebesnih teles, je ob svoji stoti obletnici državam ponudila možnost za poimenovanje enega planetarnega sistema. Sloveniji je bil dodeljen eksoplanet WASP-38b z materinsko zvezdo WASP-38 (tudi HD 146389), ki jo lahko na nočnem nebu že z manjšim teleskopom opazimo v ozvezdju Herkula. Predlogi za poimenovanje se zbirajo do konca oktobra 2019.

  • IK, STA

    8. 10. 2019  |  Svet

    Vnukom ukinili kraljevski status

    Švedski kralj Carl XVI. Gustaf je petim vnukom ukinil kraljevski status. To pomeni, da nimajo več naziva kraljevska visokost, od njih se ne bo več pričakovalo izpolnjevanje uradnih dolžnosti, prav tako pa ne bodo deležni apanaž, rednega letnega prejemka, ki se financira iz davkov.

  • Peter Petrovčič

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Družba

    Otroke na električni skiro?

    Evropski teden mobilnosti je vseevropski dogodek, namenjen ozaveščanju o težavah, povezanih s prometom in z avtomobilom. Pri vsem skupaj so najpomembnejši mladi, te so, v skladu s krovnim motom letošnjega tedna mobilnosti »Gremo peš«, spodbujali k pešačenju.

  • Peter Petrovčič

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Patria 2.0

    Državni zbor je ustanovil parlamentarno preiskovalno komisijo z namenom ugotavljanja politične odgovornosti vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Gre verjetno za najbolj ustavno in zakonsko sporno preiskovalno komisijo doslej. Politiki naj bi ugotavljali pravilnost (strokovnih) odločitev posameznih tožilcev in sodnikov.

  • Danes je nov dan

    8. 10. 2019  |  Družba

    Kiber-frenologija oz. tudi algoritem je lahko pseudo-znanost

    V Združenem kraljestvu so nedavno prvič uporabili umetno inteligenco in obrazno prepoznavanje pri razgovorih za delo. Ameriško podjetje, ki je tehnologijo razvilo, trdi, da uporabljajo prepoznavanje izrazov na obrazu, ki naj bi se razlikovalo od "klasičnega" prepoznavanja obrazov, ki je (vsaj v akademskih krogih) močno kritiziran. Njegova splošna uporaba naj bi bila nevarna zaradi vgrajenih predsodkov, ki ne izhajajo iz algoritma, temveč iz podatkov, iz katerih se ta uči. To pomeni, da se lahko pojavijo v vsakršnem naboru podatkov, ko gre za kvalifikacijo ljudi, pa jih je praktično nemogoče odstraniti.

  • Damjana Kolar

    8. 10. 2019  |  Kultura

    S čim se v današnjem času ukvarja avantgarda v Sloveniji?

    V Moderni galeriji v Ljubljani bodo 10. oktobra ob 20.00 odprli 9. trienale sodobne umetnosti U3 z naslovom Živo in mrtvo, kustos letošnje edicije pa je Vit Havránek iz Prage. Osnovna ideja trienala temelji na vprašanju: S čim se v današnjem času ukvarja avantgarda v Sloveniji? Vprašanje morda zveni enostavno, vendar se z njim znova odpira razprava o dveh vprašanjih – obstoju avantgarde in o sodobnosti.

  • IK, STA

    7. 10. 2019  |  Družba

    V Sloveniji več kot 45.000 otrok živi pod pragom revščine

    V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) opozarjajo, da so otrokove pravice zakonsko dobro urejene, pri njihovem udejanjanju pa ni vedno vse, kot bi moralo biti. Generalna sekretarka zveze Breda Krašna je v pogovoru za STA izpostavila še druge težave, med drugim socialno ogrožene otroke in osip šolanja romskih otrok.

  • IK, STA

    7. 10. 2019  |  Politika

    Šarec: Nisem član Levice, je pa kakšen sindikalist član Levice, tako da je situacija pač jasna

    Premier Marjan Šarec je danes ob robu predstavitve proračuna v DZ pokomentiral aktualno dogajanje v koaliciji in skrhanem odnosu z Levico. Spomnil je, da je v vladi pet strank in se je težko uskladiti. Ponovno se je odzval tudi na poziv predsednika DZ ter prvaka SD Dejana Židana na Facebooku, naj se koalicija sestane z Levico in se pogovorijo o odprtih vprašanjih. Premier je dejal, da si pridržuje pravico, da sklicuje takšne sestanke, če je to potrebno, "ampak v nekih realnih okvirjih in ne, da je najprej vse v medijih, potem pa smo pozvani k umirjanju. Mi smo popolnoma umirjeni," je dodal.

  • Beti Trtorebro

    7. 10. 2019  |  Svet

    Hrvaška lepota premagala slovensko kri

    Uspešnost zunanje politike se meri v centimetrih oddaljenosti predstavnika države od predsednika ZDA na serijskem fototerminu. In žal se je sosednja Hrvaška spet bolje odrezala od nas.

  • IK, STA

    7. 10. 2019  |  Svet

    Protesti proti novi zakonodaji o umetni oploditvi

    V Parizu se je v nedeljo zbralo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti novi zakonodaji, ki bi samskim in istospolno usmerjenim ženskam omogočila pravico do umetne oploditve ter tako uredila neurejena razmere. Demonstranti, ki sodržavljankam ne privoščijo možnosti do zanositve, so med drugim vzklikali Svoboda, enakost, očetovstvo, kar je besedna igra z geslom francoske revolucije, ter Vsak potrebuje očeta. Protestni shod je spominjal za prizor iz televizijske serije Deklina zgodba. 

  • Danes je nov dan

    7. 10. 2019  |  Družba

    The kids are alt-right ...

    Mnogi Zahodnjaki strahoma opazujemo širjenje desno-populistične retorike, spremljamo, kako se sovražni govor kamuflira v pravico do svobode govora in na plano rinejo nestrpnosti, s katerimi naj bi "razviti svet" obračunal že konec prešnjega tisočletja. Držav, v katerih na oblast ali v njeno bližino prihajajo skrajni desničarji, je vedno več, pojavljajo se novi "neodvisni" strankarski mediji, šovinisti, rasisti in fašisti so začutili, da lahko varno kolonizirajo javni prostor kot deževniki po dežju. 

  • IK, STA

    7. 10. 2019  |  Svet

    Hrvaška kot balkanski Hollywood 

    Na Hrvaškem so s ponujanjem storitev za snemanje filmov prestižnih svetovnih studiev od leta 2012 zaslužili približno milijardo kun ali 135 milijonov evrov. Od tega so približno tretjino zneska zaslužili letos, kažejo podatki hrvaškega avdiovizualnega centra (Havc). Za še boljše finančne rezultate bi sicer potrebovali sodoben filmski studio.

  • IK, STA

    7. 10. 2019  |  Svet

    Na Portugalskem slavili socialisti

    Portugalska socialistična stranka (PS) premierja Antonia Coste je zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev. Po preštetju skoraj vseh glasov je stranka osvojila 36,65 odstotka glasov podpore, sledijo desnosredinski socialni demokrati (PSD) z 27,9 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • Damjana Kolar

    7. 10. 2019  |  Kultura

    Globalna stanovanjska kriza

    V ljubljanskem Kinodvoru bo 8. oktobra ob 20.30 premiera dokumentarnega filma Pritisk, ki prinaša pronicljiv uvid v mehanizem globalne stanovanjske krize in odgovarja na vprašanje, zakaj si kar naenkrat ne moremo več privoščiti življenja v lastnem mestu, kdo našim skupnostim krade dušo in kaj lahko storimo, da si mesto priborimo nazaj. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserjem Frederikom Gerttenom preko Skypa.

  • Dominik Šik Vukovič

    6. 10. 2019  |  Svet

    Ko je denar pomembnejši od zdravja športnikov

    V Dohi se je pravkar zaključilo svetovno prvenstvo v atletiki. Prvo tovrstno tekmovanje, ki je bilo organizirano na Bližnjem vzhodu. V športno zgodovino pa se bo svetovno prvenstvo vpisalo zaradi ekstremne vročine in vlage, pa tudi zaradi porazne organizacije dogodka. Dvomi o organizaciji prvenstva v Dohi so se izkazali za popolnoma upravičene.

  • Darja Kocbek

    5. 10. 2019  |  Svet

    Avstrija je srečna država

    Avstrija je srečna država. Tako rekoč nobenih problemov nima. To na podlagi razprav v kampanji pred nedeljskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, na katerih je slavila ljudska stranka ugotavlja filozof Konrad Paul Liessmann. Predstavniki strank so se na predvolilnih soočenjih recimo prerekali, ali je določena stranka pravilno obračunala nekaj kemičnih svinčnikov, ki jih je razdelila volivcem. Ali je bila centrala določen stranke žrtev kibernetskega napada ali je ta napad izvedla sama. Je prav medije obvestiti, da se je eden od kandidatov moral udeležiti soočenja na televiziji z visoko vročino? Smejo umetniki podpirati konservativno stranko? So milijonarske, ki finančno podprejo »napačno« stranko, izpostavljene seksističnim napadom, pred katerimi se ne morejo obvarovati? To so razprave brez politične vsebine.

  • Danes je nov dan

    5. 10. 2019  |  Družba

    Delomrzneži

    Leni brezposelni, ki se branijo dela in žurajo na socialni podpori, so mit. Tudi zlorabe socialnih transferjev v prostovoljstvu, ki skrbijo ministrico za delo, so mit. Sicer ministrstvo ne bi ignoriralo predlogov o varovalkah za preprečevanje zlorab. Mit je tudi, da odteg socialne pomoči spodbuja zaposlovanje. Večina prejemnikov dodatka za delovno aktivnost je namreč že zaposlena, a za prenizke plače.

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Joker prihaja iz tistega smeha, ki se smeji namesto nas

    “Dajte mi le ring, v katerem bo lahko ta bik besnel,” dahne v Scorsesejevem Pobesnelem biku Jake La Motta (Robert De Niro), mali, nervozni, eksplozivni, manični, nepredvidljivi boksar, ki je tak tudi zunaj ringa – agresiven, eksploziven, nepredvidljiv in neartikuliran. Če ne bi dobil ringa, v katerem lahko besni in divja, bi postal gangster ali kaj takega. Tudi Arthur Fleck, alias Joker (Joaquin Phoenix), asocialni outsider iz asocialnega Gothama, potrebuje ring, v katerem bi lahko besnel in divjal. Fleck je osamljen in maničen, lunatičen in morbiden, stalno šikaniran in pogosto pretepen, prepričan, da je nezakonski, zatajeni sin slovitega očeta, magnatskega Thomasa Waynea (Brett Cullen), kandidata za župana Gothama ( ja, Batmanovega očeta).

  • Uredništvo

    4. 10. 2019  |  Politika

    Šarec: Starši, roke stran od šolstva!

    »Učiteljski poklic ni več tako cenjen, kot je bil v preteklosti. To pa zato, ker o šoli vsi več vedo, kot vedo učitelji. Starši hodijo z odvetniki, starši, ki si nočejo priznati, da mogoče njihovemu otroku ne gre, starši, ki bi radi določali učni program, in starši, ki bi včasih radi določali jedilnike in druge stvari. V nekaterih stvareh se moramo vrniti nekoliko nazaj, ustaviti svoj korak in pretehtati, ali je res vse pravilno, kar delamo, kajti učiteljski poklic mora biti cenjen in šola mora vzpostavljati odnos med učiteljem in učencem. Tja starši ne smemo posegati.«

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    Periferna država

    Slovenski menedžerji in politiki se radi predstavljajo v mednarodnih krogih kot tisti, ki poznajo Balkan. Ki znajo poslovati na Balkanu, ki poznajo svojo bivšo državo, itd. No, resnica o slovenskem poslovanju je veliko bolj klavrna. To je zgodba o samih fiaskih. V resnici bi bili že težko manj uspešni, kot so bili. Z Balkana se je večina slovenskih poslovnežev vrnila z dolgimi nosovi. Pa ne, da jih kdo »nasamari«, kot potem radi govorijo naokoli. A pač niso bili kos trgu. Samozavesti je bilo veliko, samohvale tudi, po slabih tridesetih letih pa je slovenskih naložb na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in drugod sorazmerno malo, bolj za vzorec – sploh glede na število poskusov in tudi dejanski potencial, ki ga je imelo slovensko gospodarstvo pred krizo, ter prednostjo, ki smo jo imeli, ker smo se izognili vojni. Dejansko so danes slovenske družbe manj pomembni igralci na tem trgu, razen redkih. Avstrijci, na primer, so se neprimerno bolje usidrali na Balkanu in imajo veliko politično in gospodarsko moč po teh državah. Le da med te države, ki so jih spretno zasedli in vanje razširili svoje poslovanje, Avstrijci v nasprotju z nami prištevajo tudi Slovenijo. Tudi pri nas so avstrijske družbe izredno močne.

  • Kaj je resnični škandal?

    Potrebno je izreči: globoko spoštovanje poslancem in poslanki stranke Levica za njihovo 13-urno obstrukcijo seje odbora za delo in socialo z očitnim zavlačevanjem razprave. Očita se jim namreč škandal in zlorabo poslovnika. Uporabljati običajne politične prijeme znotraj parlamenta naj bi bil škandal? To je vendar namen parlamenta, za to izberemo poslance in zato so ne nazadnje plačani. Dejanski škandal pa je varčevati na 24.209 najrevnejših med nami. 

  • Grega Repovž

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Kako si drznete!

    V sredo, 2. oktobra 2019, točno ob 9. uri, je na planetu Zemlja živelo 7.698.795.661 ljudi. Ko to berete, nas je že veliko več. Števec kaže, da se prebivalstvo ljudi na planetu povečuje za več kot eno osebo na sekundo. Pri taki populaciji in življenjskem slogu, kot ga živimo, planet naših izpustov ne prenese. Zato je življenjski slog in globalni družbeni sistem treba korenito spremeniti. Ne gre drugače. Znanstveniki so na to začeli opozarjati pred tridesetimi leti, ko nas je na Zemlji živelo dobrih pet milijard. Napredek, ki se je končno začel širiti po celotni obli, je stvari še zelo poslabšal. Pred 30 leti je bil ogljični odtis Amerike na povprečnega prebivalca okoli pet ton na leto, zdaj je 13 ton. Povprečni ogljični odtis Norvežana je dandanes dobre štiri tone, Nemca devet ton, Slovenca pa osem. Planet tega ne zmore, v neki točki se bo zlomilo. Zlomilo se ne bo tako, da nam bo malo bolj vroče. Ali da bo gladina morja malo višja. Ali da bomo morali nositi maske v mestih. Zlomilo se bo tako, da bomo umirali. Množično.

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Polni žepi javnega denarja

    Tudi na prvi pogled bolj zahtevno temo je mogoče začeti lahkotno. Na primer s spominskim preskokom na izbor za Miss Hawaiian Tropic leta 2006. Ta naslov je takrat osvojila tekmovalka, ki je bila zaradi družinskih vezi deležna še dodatne pozornosti. Šlo je za Manco Zver, hčer tedanjega ministra za šolstvo Milana Zvera, drugega človeka takrat najmočnejše politične stranke SDS. Pri dobrih 20 letih je bila dijakinja poklicne šole, njeni življenjski cilji pa so bili otroško nedolžni. Kot je po zmagi povedala novinarjem, »je moj dolgoročni načrt odprtje kozmetičnega salona, saj trenutno obiskujem kozmetično šolo in mi urejenost pomeni veliko«. Danes, trinajst let kasneje, lahko rečemo, da je Zverova hči krepko presegla svoja mladostna hrepenenja. Je srečno poročena, ima dva otroka, zaposlena pa je kot prodekanja za mednarodno dejavnost na zasebni Fakulteti za dizajn. Ob imenu nekdanje lepotne kraljice stoji naziv magistrice – prislužila si ga je prav na ustanovi, na kateri dela.