Že drugič v koalicijo voljnih?

Še pomnite? Leta 2003, tik pred ameriškim napadom na Irak, je tudi Slovenija pristopila k tako imenovani "Vilenski izjavi". Takrat nas je prepričal, po telefonu, nek obskurni ameriški trgovec z orožjem in lobist ter svetovalec Busheve administracije; Bruce Jackson. Dr. Dimitrija Rupla pač ni bilo posebno težko prepričati o smiselnosti udeležbe Slovenije v "koaliciji voljnih", ki je, na podlagi kasneje razkritih ameriških laži o domnevnem Sadamovem kemičnem orožju, podprla napad na Bagdad. Ta koalicija je v Evropi zajemala približno isto regijo in države, ki so se te dni v Varšavi, prek njihovih predsednikov, veselo fotografirale z velikim botrom iz Washingtona, Donaldom Trumpom.

Radio Mladina: Jure Trampuš o rdeči zvezdi in Svetlani Makarovič

Pogovor je nastal na podlagi naslovnega članka aktualne Mladine in intervjuja s Svetlano Makarovič. 

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/331678578&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

REJVikend

V Klubu K4 bo otvoritev poletne sezone z dogodkom, na katerem se bodo predstavile vse 4x4 ekipe: Kvalitat, Sezam, Just a Dance, Just Us, Phi in Synaptic. Na letnem vrtu in v Gala hali bo potekal zaključni dogodek serialke Zeleno sonce v sezoni 2016/2017. Nastopil bo hrvaški DJ Bijan, ki si v zadnjih letih utira pot tudi na mednarodno sceno. Družbo mu bosta delala Bayo in Udo Brenner, za vizualne vragolije pa bo poskrbel FŠK.

Detektorja lisic bo financiral Google

Ko je Google s fundacijo Digital News Initiative (Iniciativa za digitalne medije) lani podprl Parlameter inštituta Danes je nov dan, je Slovenija obenem dobila prvi vložek spletnega velikana, hkrati pa najboljše digitalno analiziran parlament na svetu. V letošnjem krogu razpisa DNI je bil slovenski inštitut, ki se osredotoča na politično participacijo, transparentnost in nadzor – znova uspešen. Projekt Detektor lisic, ki ga je Danes je nov dan pripravil z Evropskim inštitutom za vedenjske študije, bo z metodo SCAN šest mesecev analiziral izjave gostov oddaje Odmevi z vidika njihove verodostojnosti.

Blamaža hrvaškega akademika

Ugledni in vplivni hrvaški akademik Davorin Rudolf, bivši glavni hrvaški pogajalec glede meje s Slovenijo, je bil eden izmed prvih hrvaških strokovnjakov, ki so komentirali nedavno razsodbo arbitražnega sodišča. Za hrvaško tiskovno agencijo HINA je 29. julija izredno kritično dejal, da je odločba arbitrov »totalni amaterizem in pristranskost«, pri čemer je Rudolf v prvi vrsti mislil na način, na katerega so razsodniki potegnili mejo v dolini Dragonje. Ta meja je namreč bila tudi odločilna za mejo na morju, saj je bila s tem določena izhodiščna točka na obali.

Zaničevanje v sodobni Veliki Britaniji

Ko je v Londonu pogorela stolpnica Grenfell Tower in pokopala vsaj 80 ljudi, med njimi tudi otroke, je eden od aktivistov za časopis Financial Times dejal, da ni bil problem v tem, da niso opozarjali, da je nevarna, ampak, to, da jim pristojni za rešitev tega problema nikoli niso odgovorili. »Niso nas samo ignorirali, ampak so na nas gledali z zaničevanjem,« je dejal.

"Je nekaj narobe z ušesi slovenskih otrok ali z očmi slovenskih zdravnikov?"

»V Sloveniji je še enkrat višja pojavnost vnetja srednjega ušesa kot v sosednjih državah. To lahko pomeni le dvoje: ali je nekaj narobe z ušesi slovenskih otrok ali pa z očmi slovenskih zdravnikov,« v intervjuju za posebno Mladinino izdajo Intervju 2017 pravi pediater in infektolog dr. Marko Pokorn. Čeprav zdravniški poklic opravlja že več kot dvajset let in v svojo ambulanto na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana vsako leto sprejme vsaj tisoč otrok, priznava, da ga je še vedno strah.

Odločitev o Thompsonovem koncertu po mnenju vrhovnega sodišča nezakonita

Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi Milana Trola, organizatorja prepovedanega koncerta hrvaškega pevca Thompsona. Odločilo je, da je upravno sodišče nezakonito zavrglo tožbo, s katero je Trol zatrjeval, da je ministrstvo za notranje zadeve njemu, Thompsonu in kupcem kart kršilo pravice s tem, da je zavlačevalo z odločitvijo o pritožbi.

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

V borovem gozdičku nad Trnjem pri Pivki bo od 6. do 8. julija potekal 20. festival drugačne glasbe Trnje 2017. V Plečnikovi hiši bodo odprli razstavo Jože, na kateri se predstavlja deset umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki skozi umetniška dela kažejo svoje lastno doživljanje slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. V Dominikanskem samostanu na Ptuju bodo odprli 15. Festival sodobne umetnosti Art Stays.

Seksizem v znanosti

Ko je Microsoft v lanskem letu zasnoval pogovornega robota z osebnostjo najstnice – Tay, program za interakcijo na medmrežju, je ta izrazil »navdušenje« nad družabnimi omrežji in označil ljudi za »super fajn.« Manj kot 24 ur interakcije z uporabniki Twitterja je bilo potrebnih, da se je Tay iz prijaznega robota spreobrnil v rasističnega bigota, ki je naznanjal, da se zavzema za genocid nad Mehičani in sovraži feminist(k)e.

Trgovina med Kitajsko in Afriko cveti

Gabonec Isaac ima več kot sedem let majhno trgovsko podjetje v južnokitajski trgovinski metropoli Guangzhou. Je eden od številnih Afričanov, ki so prišli v to mesto zaradi številnih tekstilnih tovarn, tovarn igrač in elektronike. Isaac nima niti dovoljenja za bivanje na Kitajskem za daljši čas. Kot večina Kenijcev, Južnoafričanov, Kameruncev in Nigerijcev vsakih nekaj tednov odide domov s kovčki, polnimi majic, kavbojk, pametnih telefonov in druge drobne elektronike.

"Civilne iniciative v Ljubljani vzniknejo že skoraj ob vsakem načrtovanem posegu"

»Slovenska družba je zelo okostenela in neodločna. O izgradnji drugega tira se pogovarjamo že 22 let, o poglobitvi železnice 120 let, na izgradnjo nove stolpnice je bilo treba čakati 45 let, odkar je arhitekt Milan Mihelič načrtoval zazidavo na Bavarskem dvoru v središču Ljubljane,« v intervjuju za posebno Mladinino izdajo Intervju 2017 pravi arhitekt in podžupan Ljubljane Janez Koželj. Po njegovem je naložba v javni prostor najbolj logična naložba občine.

Slovenska cesta bo postala dnevna soba Ane Desetnice

Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica letos praznuje 20. rojstni dan. Gre za vseslovenski in mednarodno referenčen festival, ki je z urbano umetnostjo spontano posegel v življenja že skoraj milijon ljudi, in jim popestril vsakdan ter poživil ulice, parke, trge in mostove njihovih domačih mest. Festival je do zdaj gostoval v 22 slovenskih mestih ter gostil več kot 5000 uličnih umetnikov s 6 kontinentov in več kot 40 držav sveta, obiskovalci pa so si lahko ogledali že skoraj 1000 različnih predstav.

Glas ljudstva

Theresa May je utrpela presunljiv upad popularnosti, poroča The Guardian. Nove javnomnenjske raziskave kažejo, da jo kar 61 odstotkov volivcev vidi v negativnejši luči, medtem ko javna naklonjenost laburistu Jeremyju Corbynu vztrajno raste. Pa se na javnomnenjske raziskave res še lahko zanesemo? 

Osem od desetih koncernov z največjo tržno vrednostjo je iz ZDA

Osem od desetih koncernov na svetu, ki imajo na borzah največjo vrednost, prihaja iz ZDA. Preostala dva sta s Kitajske. Z borzno vrednostjo 749 milijard dolarjev (656 milijard evrov) na prvem mestu ostaja ameriški Apple, kažejo pravkar objavljeni podatki svetovalne hiše Ernst & Young.

Srbija bi raje kot zvesto zaveznico Rusijo izbrala EU

Če bi se Srbija morala odločati med tesnejšimi vezmi z Rusijo ali vstopom v EU, bi izbrala slednje, je v pogovoru za ameriški Bloomberg dejala nova predsednica srbske vlade Ana Brnabić. Kljub temu, da je Srbija z Rusijo tesno povezana, je EU njihova strateška usmeritev, je poudarila.

Matter

Matter je slovenska rap skupina, v kateri so Dacho, Tunja in Levanael. V zadnjih dveh letih je predvsem na ljubljanski alternativni sceni postala izjemno opazna – po eni strani je tako zelo oboževana, po drugi pa tako zelo osovražena, da postaja že pravi družbeni fenomen. Skupina je osrednja tema številnih razprav, spletnih »memejev« in celo grafitov. Prodala je vse izvode svoje prve plošče, podobno kot proda vse vstopnice za čisto vsakega od svojih koncertov. Z akcijami, kot je javno podpisovanje plakatov za oboževalce, počasi upravičuje samooklicani naziv »boybanda«. Do njene glasbe ljudje težko vzpostavijo nevtralen odnos. Tisto, kar je nekaterim pri njeni glasbi noro všeč, je drugim popolnoma grozljivo. Vendar so ti zadnji odzivi seveda samo koristni za »hype«.

Tine Hribar

Tine Hribar je eden izmed pobudnikov ustanovitve Nove revije, njen prvi glavni urednik, pisec v 57. številki, član kolegija Odbora za človekove pravice, redaktor pisateljske in Demosove ustave. Bil je med pobudniki za razpustitev Demosa, je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, avtor številnih knjig o etiki, narodu, veri, odnosu do sveta in svetega, je oster kritik vsakršnega totalitarizma, tako z leve kot desne, vztrajen zagovornik sprave in pokopa vseh mrtvih.

Jadranka Sovdat

Jadranka Sovdat živi, diha in je ustavno pravo. Na ustavnem sodišču je že več kot dvajset let. Zdaj je približno na polovici triletnega mandata predsedovanja ustavnemu sodišču ter le še leto in pol oddaljena od izteka mandata ustavne sodnice. Kljub temu da je prva med enakimi, se ji še vedno vse prevečkrat dogaja, da se znajde v preglasovani manjšini, kar je bilo skorajda pravilo, ko je imela na ustavnem sodišču večino skupina sodnikov, izvoljenih v času prve vlade Janeza Janše. Sovdatova, ki je nasledila dr. Cirila Ribičiča, z njim nekako deli tudi usodo, in sicer usodo sodnika, ki se v boju za obrambo, krepitev in zagotavljanje človekovih pravic znajde v manjšini. To se ji je samo v zadnjih letih zgodilo glede zakona o obrambi, ki je vojski podelil policijska pooblastila za nadzor nad begunci, pa v obeh primerih odločanja o pravicah istospolnih oseb in tudi v zadevi Grims proti Mladini.

Janez Zemljarič

Čeprav je Janez Zemljarič danes sinonim za nekdanjo tajno policijo, Službo državne varnosti (SDV), ki jo je vodil med letoma 1973 in 1978, to ni bila najpomembnejša vloga, ki jo je imel v času Jugoslavije. Zemljarič je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja eden najpomembnejših slovenskih politikov, v letih 1978–1980 je bil notranji minister, potem do leta 1984 predsednik izvršnega sveta oziroma tedanje slovenske vlade, med letoma 1984 in 1989 pa podpredsednik jugoslovanskega, zveznega izvršnega sveta. Lahko se pohvali s številnimi projekti, ki jih je uspešno zaključil, od gradnje Cankarjevega doma do ljubljanskega kliničnega centra. Še pomembnejše pa je, da je v njegovem času Slovenija z velikimi in tehnološko naprednimi podjetji, na primer Iskro ali Litostrojem, prodrla na svetovne trge. O tem smo se z njim pogovarjali. Sestali smo se večkrat. Kmalu bo star 90 let, ponosen je, da so mu veljavnost vozniškega dovoljenja znova podaljšali za leto dni. Čeprav se je upokojil leta 1989, še zmeraj hodi v »službo«. Vsak dan pride »delat« v WTC, kjer ima svojo pisarno navadno v okrepčevalnici Zoki.

Miro Cerar

Intervju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem je potekal v sejni sobi, zraven njegove pisarne. Za mizo sta poleg predsednika sedeli še svetovalki za odnose z javnostmi. Ni imel veliko časa, zgolj 45 minut med sestankom s svojim svetovalcem, državnim sekretarjem Antonom Žuničem, in srečanjem s sindikati javnega sektorja. Kljub temu se je na pogovor dobro pripravil, lahko zapišemo, da profesionalno. Pred njim je bila mapa z naslovom »Intervju za Mladino«, v njej pa več strani teksta, ki sta mu ga pripravila druga dva svetovalca.

Peter Movrin

Je naš mednarodno najbolj uveljavljen modni oblikovalec v zgodovini – poleg Nataše Čagalj, seveda, ki jo tudi sam neizmerno ceni. Njegovo delo poznajo najpomembnejši modni poznavalci in narekovalci trendov, poznajo ga stilisti največjih zvezd, njegove stranke so med drugim Lady Gaga, Beyonce in Björk. Sploh s slednjo zadnje čase veliko sodeluje. Tesno ju je povezala njegova zadnja kolekcija, s katero je na ugledni londonski šoli Central Saint Martins zaključil svoj drugi magistrski študij, in to z odliko. Kot enemu najboljših študentov mu je pripadla čast, da je kolekcijo februarja predstavil na londonskem tednu mode.

Aleš Berger

Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino.