• Jure Trampuš

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Družba

    Kdo je sosed spomenika žrtvam vojn

    Na robu ljubljanskega Kongresnega trga obratuje »najboljši ljubljanski bar z najboljšimi koktajli« – kot se oglašuje sam – z imenom Pr’ Skelet. Gre za disko bar, študentski in še kakšen žur prostor, ki ponuja mešano glasbo in zabavo za vse generacije, latino, jugo, casual night in več, kot dodatek pa še »samosvoj ambient z okostnjaki«. Na to opozarja velik pano z okostnjakom, ki je oblečen kot kuhar, pred vhodom v nočni klub, zraven je obešen v kletko ujet »kostko«.

  • Spomini, ki družijo, spomini, ki ločujejo

    Da zgornja ugotovitev na splošno velja, je vidno iz našega odnosa do spomenikov, ki so že postavljeni ali ki jih nameravamo postaviti.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Politika

    Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

    Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo?

  • Damjana Kolar

    13. 7. 2017  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    V Mestni hiši bodo odprli razstavo razstavo Razkrite roke-humani in poslovni uspehi, na kateri bodo predstavljeni rezultati projekta, ki je nastajal v sodelovanju oblikovalskega tima Oloop z jeseniškimi priseljenkami in azilantkami. Na Trgu francoske revolucije Ljubljana bo svoja vrata ponovno odprla Pocestnica - "ready-made" galerija na prostem, ki v igrivem duhu Marcela Duchampa z močjo domišljije spreminja vsakdanje elemente Ljubljane v vrhunska umetniška dela. Na letnem vrtu Gala hale bo nastopila avstralska post punk zasedba Terry.

  • Neža Oder

    13. 7. 2017  |  Družba

    Problem prenaseljenosti se tiče nas vseh – tudi tistih, ki se pretvarjajo, da ne obstaja

    Na Zemlji živi okoli 7,6 milijarde ljudi in samo letos naj bi se ta številka povečala za 77 milijonov, poročajo Združeni narodi ob svetovnem dnevu prebivalstva. Število prebivalcev še naprej vztrajno raste, z njim pa vprašanja o pritiskih na življenjski prostor in sistematičnemu načrtovanju družin.

  • Zora Konjajev

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Komentar

    Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana gospa Spomenka Hribar, s svojim pismom ste me popeljali v zgodnje otroštvo. Moja mama, ki je bila preprosta, a modra ženska, je imela navado prekiniti naše otroško trdovratno sitnarjenje zaradi zadev, ki jim ona pravzaprav ni nasprotovala, z besedami: »Otroci, zakaj se zaletavate v odprta vrata?« Ne vem, ali so pred desetletji na splošno uporabljali ta rek ali pa je bil to ena od njenih domislic. Gospa Spomenka Hribar, v marsičem ste se v svojem pismu zaletavali v odprta vrata.

  • Jure Trampuš

    4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Politika

    Uravnotežena sprava

    Jože Dežman ni navaden zgodovinar. Nekoč je bil urednik Borca, pisal je o partizanskih epopejah in naprednih revolucionarnih silah, ker je nečak narodnega heroja, je bil v mladih letih imenovan za predsednika komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil. Potem se je zgodila sprememba, postal je eden od najostrejših kritikov narodnoosvobodilnega boja, predvsem revolucije in nasilja, ki ga je ta prinesla. Njegove kritike so bile ponekod upravičene, četudi pavšalne, ideološke, revanšistične. Njegova dela niso imela večje strokovne veljave, imela pa so širok politični odmev. Jože Dežman je v času prve Janševe vlade postal direktor Muzeja novejše zgodovine, v času druge direktor Arhiva Slovenije. Svojih novodobnih političnih simpatij ni nikoli skrival, kritikom iz zgodovinske stroke pa je pravil, denimo dr. Božu Repetu, da »trosijo blodnje« in »prodajajo puhlo repo«. Jože Dežman je titoizem primerjal z nacizmom. V vseh teh letih je delal tudi v komisiji za reševanje vprašanja prikritih grobišč, evidentiral je lokacije, sodeloval pri izkopih in se s politiko pogovarjal, kako se do zgodovine in njenih žrtev vesti dostojno. Jože Dežman gotovo ni človek, za katerega bi lahko trdili, da ima na dogajanje v drugi svetovni vojni in neposredno po njej neobremenjen, vsaj deloma objektivističen pogled. Nasprotno – njegov pogled na zgodovino je strukturno enak pogledu tistih, ki so neposredno po vojni govorili zgolj o partizanskih zmagah, o napakah, porazih, zločinih pa so molčali. A vse to je razumljivo, kdor se ukvarja s trupli in kostmi, težko ostane ravnodušen.

  • Grega Repovž

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Politika

    Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

    »Smo žrtve komunistične revolucije. Nekateri neposredno, saj jim je revolucija vzela starše ali stare starše, strice ali tete, brate ali sestre. Nekaterim je vzela pravice: do lastnine, do šolanja, do prostega gibanja, do poklica, do dela. Vsem je vzela pravico do svobode in svobodnega mišljenja, do svobodnega govora in pisanja, do enakopravnosti v družbi in pred državo. V nas je vsadila strah pred jasno in iskreno besedo. Učila je naše otroke, naše sosede, naše sodržavljane, da smo obsojeni na življenje poražencev na napačni strani zgodovine. Vsega tega naj ne bi znali sprejeti kot logično posledico upora zmagovalcem. Opredeljuje nas žalost, saj se zbiramo, da bi skupaj objokovali elito, ki jo je revolucija pobila. Opredeljuje nas prizadetost, da ni bila dovolj le smrt elite, ampak zahteva po njenem izbrisu iz narodove zavesti. Opredeljuje nas zgražanje, da po popolnem propadu komunizma naš narod ne čuti potrebe, da bi storjen zločin priznal, revolucijo obsodil in obžaloval. Opredeljuje nas upanje, da naše slovesnosti in prizadevanja odpirajo oči našemu narodu, da spozna krivico, ki jo trpimo, in jo ustrezno popravi.« To so besede Petra Sušnika, predsednika Nove slovenske zaveze, odkrito domobranske organizacije, primerljive s podobnimi političnimi organizacijami po Balkanu, ki na enak način slavijo ustaše in četnike, torej kolaborante s fašističnim in nato nacističnim režimom v času druge svetovne vojne. A obstoj in toleriranje tovrstnih organizacij sta značilnost postkomunističnega sveta. V Nemčiji česa takšnega ne boste videli. Ker je prepovedano in kaznivo. A Evropa je v tem raznolika. V Italiji na primer odkrita fašistična stališča niso prepovedana niti nenavadna.

  • Uredništvo

    12. 7. 2017  |  Politika

    Da Karl Erjavec zahteva odstop kolegice, je višek sprenevedanja

    "Stranka privatizacijskih lobijev očitno ne popušča. To pa, da Karl Erjavec zahteva odstop kolegice, je višek sprenevedanja. Če že kdo bi moral že zdavnaj odstopiti (ali biti odstavljen) je prav zunanji minister, ki je s svojim glasnim javnim govoričenjem o za Slovenijo ugodnem poteku arbitražne obravnave, sprožil plaz in ponudil Hrvaški povod za prisluhe in umik iz arbitraže. Erjavčevo hvaljenje, kako nam gre dobro, je bilo priznanje, da dobiva Slovenija spodbudne informacije od lastnega krta med arbitri. Nato pa smo dobili afero prisluhov. Ne le Drenikova in Sekolec, odstopit bi moral takrat nesposoben in narcisoidni minister, ki je ključno prispeval k nastalemu šmornu ... Zdaj pa je najbolj glasen pri zahtevi za odstop Kolar Celarčeve. S kakšno moralno avtoriteto?" je zapisal Franco Juri, nekdanji diplomat, politični analitik in karikaturist Mladine.

  • Neža Oder

    12. 7. 2017  |  Družba

    Pozor, prihaja super gonoreja

    Vsak dan se po svetu zgodi več kot milijon spolno prenosljivih okužb, poroča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), in vsako leto se okoli 78 milijonov ljudi okuži z gonorejo. Novi podatki iz raziskav po 77 različnih državah kažejo vedno večjo odpornost proti antibiotikom, kar dela zdravljenje te spolno prenosljive bolezni vedno težje – in včasih celo nemogoče.

  • Izak Košir

    12. 7. 2017  |  Svet

    Novinar Guardiana je Mladino označil za najbolj spoštovano politično revijo v Sloveniji

    Predsednik UEFA Aleksander Čeferin je v pogovoru za Mladina Intervju 2017 ekskluzivno napovedal uvedbo omejitev klubskih proračunov za plače igralcev. Novica, da se v evropskem nogometu obeta uvedba tako imenovanega 'salary capa' je odmevala v številnih svetovnih medijih. Slednji so vsi povzemali in citirali Mladino. Zdaj se je v članku oglasil tudi Guardian, ki je že v uvodniku o Mladini namenil še nekaj več predstavitvenih besed in namignil, da je Čeferin že vedel, komu mora dati intervju, ki bo lahko odmeval tudi zunaj meja Slovenije.

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba

    Aleksander Čeferin: V prihodnje bomo morali resno razmisliti o omejevanju klubskih proračunov za plače igralcem

    Ko je kapetan Reala Madrid Sergio Ramos v začetku junija na stadionu Millenium v Cardiffu dvignil pokal za zmago v nogometni Ligi prvakov, je Slovencem pogled uhajal na človeka, ki mu je ta pokal izročil.

  • Darja Kocbek

    13. 7. 2017  |  Svet

    Donald Trump in resnica o podnebnih spremembah

    Predsednik Donald Trump je z odločitvijo, da bodo ZDA odstopile od pariškega podnebnega sporazuma, naredil nov korak k temu, da ZDA postajajo sovražna država. Trump sicer že leta vztraja pri teoriji zarote, da so si globalno segrevanje izmislili Kitajci, da bi proizvodnja v ZDA postala nekonkurenčna. Toda to ni bil razlog za odstop od pariškega sporazuma. Tako se je odločil zato, ker je ta sporazum slab in nepošten za in do ZDA.

  • Darja Kocbek

    12. 7. 2017  |  Svet

    Nemčija ni nova voditeljica svobodnega sveta

    Če bi pred kratkim preminuli nemški kancler Helmut Kohl lahko pogledal iz krste, da bi ocenil globalni položaj svoje države, bi bil ponosen, navaja Economist. Evropski in kitajski voditelji so pred začetkom vrha dvajsetih najbolj razvitih in najhitreje rastočih držav (G20) prihajali na pripravne pogovore v Berlin. Teden dni prej je kanclerka Angela Merkel v nacionalnem parlamentu obsodila izolacijsko in protekcionistično politiko predsednika ZDA Donalda Trumpa. Zlasti anglosaksonski mediji Merklovo, ki je na začetku politične kariere bila znana kot Kohlova deklica, radi imenujejo »voditeljica svobodnega sveta«.

  • IK, STA

    12. 7. 2017  |  Družba

    The Potica gre v Ameriko

    Slovenska potica, ki je postala svetovni medijski hit po srečanju papeža Frančiška in prve dame ZDA Melanie Trump, po njuni zaslugi kot The Potica odhaja v Ameriko. Podjetje IT Pharm iz Ljutomera bo namreč potico, ki jo peče ljutomerska Sastela, kmalu ponudilo ameriškemu trgu kot zamrznjeno sladico.

  • Damjana Kolar

    12. 7. 2017  |  Kultura

    Deseta obletnica banjaluškega Demofesta

    Od 20. do 22. julija bo na trdnjavi Kastel v Banja Luki potekal festival Demofest, najbolj poznan festival demo skupin v jugovzhodni Evropi, ki letos praznuje že deseto obletnico. Na Demofestu, ki po izboru največje kanadske turistične agencije Flight Network sodi med najboljše festivale v Evropi, bo letos gostovalo kar 50 demo skupin iz vseh držav nekdanje Jugoslavije. Gre za festival tekmovalnega značaja, ki ponuja priložnost še neuveljavljenim glasbenikom. V desetih letih so na festivalu nastopila tudi mnoga znana imena, kot so Kosheen, Asian Dub Foundation, Tricky, Kelis, Therapy?, Stereo MC’s, Guano Apes in drugi.

  • Jože Pirjevec

    11. 7. 2017  |  Politika

    Odgovor zgodovinarja Jožeta Pirjevca pisatelju Borisu Pahorju

    Spoštovani gospod Boris Pahor, Vi ste postali ikona, s katero ni lahko polemizirati. Verjetno ste v zgodovini našega naroda dosegli najvišjo starost, obenem pa ste svojih 104 let, katerim se bližate, napolnili z enkratno vsebino trpljenja in preganjanja, pa tudi visokega pričevanja. Prijatelji mi pravijo, naj Vam zaradi tega ne odgovarjam. A ker sem prepričan, da ste še poln življenjske in intelektualne moči, bom to storil. V začetku svojega odgovora na moje odprto pismo pravite, da se s takim načinom razprave ne strinjate. In to prav Vi, ki ste vse življenje javno izpovedovali svoje misli ne glede na posledice.

  • Neža Oder, STA

    11. 7. 2017  |  Družba

    Ljerka Bizilj ostaja, odstopili predsednik sveta Zupanič ter svetnika Hribar in Savič

    Programski svet RTV Slovenija na seji ni podprl predloga generalnega direktorja Igorja Kadunca za razrešitev direktorice televizije Ljerke Bizilj. Zaradi odločitve je s predsedniške in svetniške funkcije odstopil Miran Zupanič, za odstop pa sta se odločila tudi svetnika Sašo Hribar in Domen Savič. 

  • Neža Oder

    11. 7. 2017  |  Družba

    "Ljudi ni treba zdraviti, če niso bolni"

    Konec »meseca ponosa,« ki ga obeležujemo v juniju, se je v Veliki Britanji končal udarno. Anglikanska cerkev, sicer najliberalnejša od krščanskih vej, namreč spreminja svojo tradicionalno stanco do področij spolne identitete in usmerjenosti z besedami, da istospolna usmerjenost ni greh, poroča The Guardian.

  • Gregor Kocijančič

    11. 7. 2017  |  Kultura

    Nedelo osvobaja

    V posebni Mladinini izdaji Intervju 2017 nam člani rap skupine Matter razkrijejo bistvo svojega nekonvencionalnega ustvarjanja. Pojasnijo nam, zakaj je dešifriranje pomenov njihovih besedil nesmiselno početje in zakaj se moramo ob poslušanju njihove glasbe prepustiti predvsem goli čutni izkušnji. Ko govorijo o svojem delu, vzpostavljajo zanimiv kontrast med (kvazi)filozofskimi mislimi in zabavnimi zgodbami, med banalnim humorjem in resnostjo, med pomenskostjo in absurdom - podobno nasprotje je mogoče zaznati tudi v njihovi glasbi.

  • Damjana Kolar

    11. 7. 2017  |  Kultura

    Plečnik skozi oči mladih vizualnih umetnic in umetnikov

    V Plečnikovi hiši v Ljubljani je do 1. oktobra na ogled skupinska razstava z naslovom Jože, ki je nastala v sodelovanju med galerijsko-projektnim prostorom DobraVaga in Plečnikovo hišo. Na razstavi se predstavlja deset umetnic in umetnikov mlajše generacije (Eva Mlinar, Gašper Kunšič, Jure Brglez, Lealudvik, Matija Medved, Nastja Mezek, Nevena Aleksovski, Nina Mršnik, Peter Ferlan), ki so ustvarili umetniške grafike v omejenih izvodih ter se pri tem spogledovali z delom in življenjem arhitekta Jožeta Plečnika.

  • Borut Mekina

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Družba

    Med prijatelji

    Eden najpomembnejših organov v Slabi banki (DUTB) je akreditacijska komisija, ki opravlja funkcijo glavnega kadrovskega organa. Ta komisija namreč izbira nadzornike v podjetjih, s katerimi DUTB upravlja, hkrati pa njeni člani sodelujejo pri izboru kandidatov za najvišje položaje v Slabi banki, recimo za položaje izvršnih direktorjev s plačami preko 10 tisoč evrov mesečno.

  • Beti Trtorebro

    10. 7. 2017  |  Politika

    Tudi Vinko Gorenak je nosil rdečo zvezdo

    Še pomnite, tovariši? Tone Krkovič je recimo vodil postroj strumnih Slovencev, ki so korakali na zadnji vojaški paradi v Jugoslaviji v Beogradu leta 1985. Bili so najboljši. Drugi, genetsko bolj vojaški narodi bivše skupne bratske države, so pozeleneli od zavisti. Janez Janša, ki je v Mladini sicer takrat pisal proti tej paradi in zato tudi tvegal zamero JNA, kar ga je konec koncev tri leta pozneje pripeljalo v vojaški zapor, je nekaj let prej, leta 1978, vodil mladinsko brigado, ki se je peš odpravila po poteh slovenskih odposlancev na 2. zasedanje Avnoja v Jajce.

  • IK, STA

    10. 7. 2017  |  Družba

    Pop TV in Kanal A v roke novim lastnikom, ki imajo tudi Telemach

    Skupina United Group, ki je v lasti globalnega naložbenega sklada KKR in Evropske banke za obnovo in razvoj, je kupila medijski portfelj družbe CME v Sloveniji in na Hrvaškem, ki prek Pro plusa vključuje POP TV in Kanal A. Prevzem morajo potrditi še pristojni regulatorji, so prek agencije sporočili iz KKR.

  • Darja Kocbek

    10. 7. 2017  |  Svet

    Vsakemu desetemu zaposlenemu grozi revščina

    Zaposlitev tudi v Nemčiji ne zagotavlja več izhod iz revščine. Skoraj deset odstotkov zaposlenih Nemcev je namreč revnih, je pokazala študija fundacije Hans-Böckler, ki so jo izvedli v 18 državah. Kot zaposlene so šteli ljudi, ki v posameznem letu delajo več kot šest mesecev. Za ogrožene z revščino pa so šteli ljudi, ki živijo v gospodinjstvih, ki imajo na voljo manj od 60 odstotkov povprečnega prihodka. V Nemčiji je za samske osebe to manj kot 869 evrov, poroča die Zeit.

  • Staš Zgonik

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Družba

    Ideologija proti realnosti

    Slovenija je bila prejšnji teden zelo blizu popolni liberalizaciji cen naftnih derivatov na bencinskih servisih. Še sredi junija je ministrstvo za gospodarstvo napovedovalo, da je državna regulacija cen bencina »nesistemska rešitev in je zato skrajni čas, da jo presežemo«.

  • Peter Petrovčič

    10. 7. 2017  |  Politika

    "Nobena država ni tako bogata, da bi lahko financirala dovolj sodnikov, ki bi rešili vse prepire"

    V posebni Mladinini izdaji Intervju 2017, ki je že naprodaj, smo se pogovarjali tudi s predsednico ustavnega sodišča Jadranko Sovdat. Kljub temu da je prva med enakimi, se ji še vedno vse prevečkrat dogaja, da se znajde v preglasovani manjšini, kar je bilo skorajda pravilo, ko je imela na ustavnem sodišču večino skupina sodnikov, izvoljenih v času prve vlade Janeza Janše.

  • Damjana Kolar

    10. 7. 2017  |  Kultura

    Ljutomer v znamenju grozljivk in vina

    Med 11. in 15. julijem bo v Ljutomeru potekal Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki že trinajsto leto zapored prinaša pregled najboljšega iz aktualne ponudbe žanrskih filmov ob poklonu večnim klasikom ter tudi bogat spremljevalni program s strokovnimi srečanji, delavnicami, razstavami in glasbo, seveda ob obiskih številnih gostov in pokušinah vrhunskih tekmovalnih vin. Od leta 2010 je Grossmannov festival član Evropske federacije festivalov fantastičnega filma (EFFFF). Na festivalu, ki vsako leto privabi okoli 8000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine, se bo letos zvrstilo 41 celovečernih in 41 kratkih filmov iz 29 držav. 

  • IK, STA

    10. 7. 2017  |  Družba

    Bodo danes na programskem svetu RTV razrešili Ljerko Bizilj?

    Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc bo na današnjo sejo programskega sveta zavoda prišel s predlogom za razrešitev direktorice televizije Ljerke Bizilj. "Stališče sveta za direktorja ni zavezujoče, vendar bi bilo nelogično, da prosi za soglasje, potem pa če ga dobi, tega ne naredi," je za STA dejal Kadunc. 

  • Neža Oder

    10. 7. 2017  |  Kultura

    Nenasilna komunikacija ni veščina vljudnosti 

    Na Pohorju se bo med 22. in 29. 7. zgodil, prvič v Sloveniji, Evropski festival nenasilne komunikacije. V okviru festivala bo četrtek, 27. julij, dan odprtih vrat z možnostjo obiska zunanjih udeležencev, na ta dan pa bo ponujena tudi uvodna delavnica v slovenskem jeziku. Festival bo gostil do 150 participantov iz cele Evrope, po načelu odprtega prostora pa se bo vzporedno dogajalo več dogodkov in delavnic v angleščini.