• Darja Kocbek

    14. 2. 2017  |  Svet

    Odsotnost in oportunizem Melanie Trump

    V prvih treh tednih mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa se njegova žena Melania ni pojavljala v javnosti, bila je v ozadju, njen molk je bil enako oglušujoč kot soprogov lajež, ugotavlja Guardian. Na srečanju Trumpa in predsednika japonske vlade Shinza Abeja v palači Mar-a-Lago na Floridi je nastopila prvič kot prva dama.

  • Peter Petrovčič

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Politika

    Najprej Slovenci, potem begunci

    Neorasizem je nova, milejša, bolj prefinjena, na prvi pogled manj prepoznavna oblika rasizma. Ne gre za odkrito nasprotovanje drugim rasam, pač pa za opozarjanje na (nepremostljive) kulturne razlike med njimi. Ali pa za sprejemanje prosilcev za azil oziroma beguncev, a pod pogojem, da niso deležni več pravic in sredstev kot slovenski državljani …

  • Damjana Kolar

    14. 2. 2017  |  Kultura

    Iskanje razmerja med intimnim doživljanjem sveta in družbeno stvarnostjo sodobnega časa

    V Galeriji Fotografija Ljubljana bodo danes, 14. februarja ob 19.00 odprli razstavo Irene Jurca z naslovom Morje v meni. Gre za avtorico (sicer diplomirano kulturologinjo), ki se s fotografijo ukvarja že dvajset let, a svoja dela redko predstavlja v javnosti. V središču njenega zanimanja so predvsem teme, ki se navezujejo na vsakdanjo bivanjsko resničnost, kot so vprašanja eksistence, identitete, bistva in smisla bivanja ter razmišljanja o aktualnih družbenopolitičnih problemih. Posebej veliko pozornost posveča iskanju razmerja med intimnim doživljanjem sveta in družbeno stvarnostjo sodobnega časa.

  • Darja Kocbek

    13. 2. 2017  |  Svet

    Grčija ni edina država v Evropi, ki se utaplja v dolgovih

    Zadnji podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da se v Evropi ob politiki varčevanja, ki jo od izbruha finančne in evrske krize pod taktirko Nemčije predpisuje državam članicam Bruselj, v dolgu utaplja več držav, ne le Grčija. Javni dolg Grčije je leta 2015 znašal 177,4 odstotka BDP, več kot za 100 odstotkov BDP so bile zadolženi tudi Italijani (132,3 odstotka), Portugalci (129 odstotkov), Ciprčani (107,5 odstotka) in Belgijci (105,8 odstotka).

  • Klemen Košak

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Politika

    Izzivanje z domobransko zastavo

    Šestnajstega decembra lani je nekdo poklical na metliško policijsko postajo in policiste obvestil, da je v njegovi vasi izobešena belo-modro-rdeča zastava z grbom dežele Kranjske in zlatim napisom »Za dom, v boj«. Policisti so se pogovorili s stanovalcem hiše, na kateri je visela zastava, vendar ga niso oglobili. Ker med okoliškimi prebivalci niso zaznali vznemirjenja, po njihovem mnenju ni šlo za kršitev javnega reda in miru, to pa je edini prekršek, za katerega bi izobešanje tak- šne zastave lahko šteli.

  • Damjana Kolar

    13. 2. 2017  |  Kultura

    Nadrealistična antibiografija čilskega poeta in politika 

    Po predvajanju na festivalu Liffe, bo od 15. februarja dalje v ljubljanskem Kinodvoru na ogled film Neruda, v katerem se čilski režiser Pablo Larraín (Klub, Jackie) osredotoča na eno najbolj burnih obdobij življenja Pabla Nerude. Film ujame duha in persono velikega čilskega poeta in politika v stekleničko duhovite, energične in nekoliko nadrealistične antibiografije s pridihom filma noir.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Uvodnik

    Lahkotnost oholega vladanja

    Govor pisatelja in predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja na podelitvi Prešernovih nagrad se ne razlikuje od dolgoletne tradicije. Vsako leto ali predsednik uprave odbora ali pa kakšen od prejemnikov Prešernove nagrade nastopi neizprosno do (kulturne) politike in jo brez milosti razcefra na koščke. In skoraj vsako leto ta govor podeli javnosti nekakšno zadoščenje, da je bilo politikom povedano, kar jim gre. Kisle obraze politikov na podelitvah Prešernovih nagrad bi lahko zbrali v prav zabavno razstavo, na primer v Mali galeriji Cankarjevega doma. Kako je Janez Drnovšek včasih grdo gledal po podelitvi in zavijal z očmi – njegovi sodelavci pa so tekali okoli njega čisto prestreljeni.

  • Marjan Horvat

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Kultura

    Ivana Djilas

    Ivana Djilas, režiserka in avtorica kolumn v tej reviji, ki so zbudile precej odzivov, je zadnji dve leti pisala roman Hiša. Roman, izšel bo prihodnji teden, je predelava in razširitev kolumne Zgodba o neuspehu izpred dveh let. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo, kot je razvidno iz množičnega prebiranja in komentiranja njenega prispevka, se je poistovetil z usodo njene družine.

  • Izak Košir

    10. 2. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: Grega Repovž o Janezovem PODOBNIKU

    Pogovor je nastal na podlagi članka JANEZOV PODOBNIK, ki si ga lahko preberete na tej povezavi. 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/306874586&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Grega Repovž

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Politika

    JANEZOV PODOBNIK

    Zakaj so se evropski voditelji tokrat zbrali v prestolnici Malte, Valetti? Zakaj ravno na Malti, kaj so želeli sporočiti s tem? Mar se kaj dogaja v Sredozemlju? Se sredozemske države prepirajo zaradi ribolovnih dovoljenj? Je problem onesnaženje Sredozemskega morja z vrečkami in drugo plastiko?

  • Damjana Kolar

    10. 2. 2017  |  Kultura

    REJVikend

    V petek bo v klubu Channel Zero ob 5. obletnici Studia Bojler nastopila Amy Becker, ki velja za eno najbolj talentiranih in trenutno najbolj vročih DJk globalne club in bass scene, v Klubu Monokel pa se bo predstavil Nova deViator. V soboto bo v K4 nastopil Christian Kroupa, ki spretno krmari v podtalnih vodah housa, techna, duba in med vsemi njihovimi bolj eksperimentalnimi različicami, družbo pa mu bosta delala rezidenta Alex Ranerro in Evident.

  • Darja Kocbek

    9. 2. 2017  |  Svet

    Kako elita kolonizira Evropo

    Hrvaški filozof Srećko Horvat se je odločil prikazati, kaj se skriva za begunsko krizo, terorističnimi napadi in odločitvijo Britancev za izstop iz EU (Brexit). V nedeljo, 19. februarja, bo na televiziji Al Jazeera na sporedu oddaja The Business of Colonisation, v kateri namerava razkriti, metode za pokolenje evropskih držav, ki so jih kolonialne sile na Bližnjem vzhodu in Afriki uporabljale v 19. in 20. stoletju. V drugi oddaji The Colonised Society, ki bo na sporedu v nedeljo, 26. februarja, pa bo prikazal, kako ta kolonizacija vpliva na politiko v Evropi vključno s terorizmom in vzponom skrajne desnice.

  • Borut Mekina

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Politika

    Cerar vozil brez izpita

    Predsednik vlade Miro Cerar se je skupaj z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem ta teden udeležil slovesnosti ob simboličnem začetku 282 milijonov evrov vrednega projekta nadgradnje železniške proge Zidani Most – Celje. Za predsednika vlade je projekt dokaz »da Slovenija doživlja preporod železniške infrastrukture,« ki »je hrbtenica trajnostnega razvoja našega gospodarstva«. Tako je dejal premier, pri čemer je v podkrepitev teze zagnal drezino oziroma vlak, s katerim se bo odsek železniške proge obnavljal.

  • Damjana Kolar

    9. 2. 2017  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    V četrtek bo v Kinu Šiška nastopila mednarodna zasedba Elda Trio. V Galeriji Equrna bodo odprli razstavo novejših del Aleksija Kobala. V petek bo v Kinodvoru bo potekala noč erotičnega filma Kinosloga.Retrosex.,kjer bodo med drugim predvajali tudi dansko komedijo Kozel v raju! V soboto bo Galerijska četrt Šiška pripravila prvo skupno vodstvo po šišenskih razstavah z brezplačnim avtobusnim prevozom.

  • Damjana Kolar

    8. 2. 2017  |  Kultura

    Kam danes brezplačno za praznik kulture?

    Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju bodo kulturne ustanove na stežaj odprle svoja vrata ter pripravile pester program brezplačnih prireditev. Prešernov dan ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika se kot praznik slovenske kulture praznuje že od leta 1945, državni praznik je od leta 1946, dela prost dan pa je od leta 1991.

  • Darja Kocbek

    7. 2. 2017  |  Svet

    Kitajci si ne želijo vojne z ZDA, saj menijo, da bi ta razdelila svet

    ZDA in Kitajska se bosta z vojno v prihodnjih desetih letih borili za otoke v Južnokitajskem morju. O tem »ni dvoma«. Istočasno se bodo ZDA vpletle v še eno »veliko« vojno na Bližnjem vzhodu. To je v zadnjih dveh letih dejal Steve Bannon, glavni strateg Bele hiše, ki bo na podlagi odločitve novega predsednika ZDA Donalda Trumpa stalni član sveta za nacionalno varnost. Bannon je kot urednik desničarskega spletnega portala Breitbart in gostitelj radijskih oddaj trdil, da sta Kitajska in islam največji grožnji za ZDA.

  • Borut Mekina

    6. 2. 2017  |  Politika

    Varuhinja z zakonom o tujcih na ustavno sodišče

    Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo zaradi nedavno sprejete novele zakona o tujcih zelo verjetno zahtevala ustavno presojo, smo izvedeli. Zaradi sprejetja novele je sicer prišlo v največji vladajoči stranki SMC do notranjega spora med predsednikom stranke, predsednikom vlade Mirom Cerarjem, in podpredsednikom stranke ter predsednikom parlamenta Milanom Brglezom. Cerar je tako prejšnji teden zahteval od Brgleza odstop z mesta podpredsednika SMC - zaradi javnega nasprotovanja spremembam zakona o tujcih. Brglez je tako glasoval zaradi ustavnopravnih pomislekov, kot je pojasnil sam.

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Družba

    Kanadski terorist, ki na razočaranje nekaterih ni bil islamski skrajnež

    Strelski napad na mošejo pri Quebecu je zahteval šest življenj, devetnajst ljudi pa je bilo ranjenih. Kanadski premier Justin Trudeau je dogodek ostro obsodil in ga označil za teroristični napad na muslimane, ob tem pa poudaril, da sta raznolikost in strpnost do drugih ver pomembna za Kanado: »Kanadski muslimani so pomemben del naše narodne identitete.« K ukrepanju proti vsakršnemu nasilju ter k solidarnosti z muslimani je pozval tudi premier province Quebec Philippe Couillard. Jasno je bilo, da se kanadske oblasti zavedajo resnosti napada, zato so se odzvale na način, ki je marsikateremu politiku ali mediju danes v Evropi ali ZDA povsem tuj. To velja tudi za Slovenijo.

  • Izak Košir, STA

    6. 2. 2017  |  Politika

    Janševi SDS podpora pada

    Razmerja med parlamentarnimi strankami se v drugi letošnji anketi Dela sicer niso veliko spremenila. Opozicijska SDS je s 13,2-odstotno podporo še vedno vodilna stranka, vendar ji je ta od decembra tokrat padla že drugič zaporedoma. Decembra je imela denimo še 15,9 odstotkov podpore, januarja pa že 14,3 odstotka. Če se bo ta trend nadaljeval, lahko še pred poletjem na prvem mestu pričakujemo menjavo. Na drugem mestu je Cerarjeva SMC (10,5 odstotka), ki ji podpora prav tako nekoliko padla. Slabši rezultat je dosegla tudi SD, ki ima po Delovi anketi še 9,4 odstotka podpore. Se je pa občutno zvišala podpora Združeni levici (ZL), ki je na četrtem mestu z 8,2 odstotki.

  • Darja Kocbek

    6. 2. 2017  |  Svet

    Bodo upniki Grčijo prisilili v Grexit?

    Potem, ko je Mednarodni denarni sklad (IMF) v tokratnem letnem poročilu objavil, da utegne grški javni dolg postati »eksploziven«, če EU Grkom tega bremena ne bo zmanjšala, ima grška vlada pod vodstvom Aleksisa Ciprasa tri tedne časa za nov dogovor z evropskimi upniki. Cipras ima na voljo dve možnosti. Prva je, da se govori za dodatne varčevalne ukrepe, druga sklic novih volitev.

  • Klemen Košak

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Politika

    Fašisti prihodnosti

    Tudi predsednik SDS Janez Janša se je odzval na Mladinino satirično primerjanje poslanca SDS dr. Branka Grimsa z nacističnim ministrom za propagando dr. Josephom Goebbelsom. Janša je na spletnem komunikacijskem omrežju Twitter pripomnil, da je »že Churchill natančno opisal Mladino«, ter prilepil fotografijo nekdanjega britanskega premiera Winstona Churchilla in ob njej besede »fašisti prihodnosti se bodo imenovali antifašisti«.

  • Izak Košir

    6. 2. 2017  |  Družba

    Umrla je Milena Močivnik, Slovenka leta 1999

    Milena Močivnik je bila svojevrstna že kot otrok. Že takrat je kazala naklonjenost do zapuščenih, pohabljenih in bolnih živali, saj je imela v kleti hiše, kjer je stanovala, pravo malo ambulanto. Že pri šestih letih je denimo vedela, kako je treba naravnati in poviti zlomljeno kost ali namestiti izpahnjen sklep. Ne glede na tančico kontroverznosti, ki je kasneje obdajala njen sloves, saj so ji med drugim očitali, da ima živali preveč in da ne bivajo v primernih razmerah, je za mnoge utelešala družbeno slabo vest. Leta 2000 je bila prek revije Jana izglasovana celo za Slovenko leta. 

  • Damjana Kolar

    6. 2. 2017  |  Kultura

    Krivda, žalovanje in moč ljubezni

    Na redni spored slovenskih kinematografov prihaja film Manchester by the Sea v režiji Kennetha Lonergana, ki je prejel kar šest nominacij za oskarja: za najboljši film, režijo, glavno moško vlogo, igralko in igralca v stranski vlogi ter izvirni scenarij. Film je presunljiva meditacija o krivdi, žalovanju in moči ljubezni, v katerem je Casey Affleck po mnenju kritikov odigral vlogo svojega življenja in velja za enega od favoritov za letošnje oskarje.

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Politika

    Kršenje človekovih pravic je pomembnejše od tega, da predsednik obdrži službo 

    "Zahvaljujemo se vam, da ste se vendarle odzvali. Razumemo, da bi lahko zavrnitev podpisa predstavljala vzrok za ustavno obtožbo, vendar naš argument ni pravniški. Verjamemo namreč, da je odložitev ali morda celo preprečitev sistematičnega kršenja človekovih pravic pomembnejša od tega, da obdržite službo," je na Pahorjev odziv na spletno peticijo odgovoril inštitut Danes je nov dan

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Politika

    Pahor: Ustavni red mi preprečuje, da bi odklonil podpis ukaza o razglasitvi zakona

    "Spoštovani podpisnice in podpisniki spletne peticije. Glede primernosti in pravne ustreznosti zakona o tujcih je mogoče imeti različna mnenja. Tudi vaše, odklonilno, spoštujem. Ustavni red pa mi preprečuje, da bi odklonil podpis ukaza o razglasitvi zakona. Glede tega vprašanja v strokovni javnosti ni nikakršne dileme. Sprejmite, prosim, to z razumevanjem," je na Twitterju zapisal predsednik republike Borut Pahor. Več o dotični problematiki si lahko preberete v člankih Gospod predsednik, boste ustavili konje? in Predsednik Pahor lahko odstopi.

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2017  |  Politika

    Predsednik Pahor lahko odstopi

    Ko je državni zbor v času prve Janševe vlade, leta 2006, spremenil zakon o azilu (s katerim je zožil pravico do azila), je tedanji predsednik republike Janez Drnovšek zakon ocenil kot »preveč restriktiven in da se preveč omejujejo pravice azilantom« in je zadržal podpis zakona.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    Priprave na vojno?

    Pretekli petek je v reviji Time izšel članek Mihaila Sergejeviča Gorbačova, zadnjega komunističnega voditelja takrat še enotne Sovjetske zveze. Gorbačov danes ni kak velik politični analitik, je pa vseeno zanimiv. Opozarja, da se Evropa militarizira in da so bili zadnje tedne v njej opravljeni največji premiki čet po hladni vojni. Seveda se je Nato za premike orožja in ljudi proti ruski meji odločil še pred Trumpovim prevzemom oblasti, a ne brez njegove vednosti in tudi privolitve – ne podcenjujmo Američanov in njihove enotnosti, ko gre za takšne razmisleke. Gorbačov sicer piše o Natu, a posredno sporoča, da se tudi Rusi ne obotavljajo, da je torej vse, kar naredi Nato, pospremljeno s premiki čet in povečanjem vojaške proizvodnje na drugi strani.

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: Jure Trampuš o tistih, ki bi radi zamenjali papeža

    Prisluhnite Mladininemu podkastu, kjer Jure Trampuš pripoveduje o tokratni naslovni temi, ki jo najdete na tej povezavi.

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/305756321&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Politika

    Heretični papež

    V torek, 24. januarja, je na poseben obisk v Vatikan prišel Matthew Festing, princ in veliki mojster Suverenega malteškega viteškega reda. Festing prihaja iz vplivne angleške družine, je ljubitelj lova na lisice, njegov oče je bil vojaški feldmaršal, v materini rodbini pa je bilo veliko rekuzantov, katolikov, ki se niso želeli podrediti anglikanski cerkvi. Med predniki velikega mojstra Festinga naj bi bil celo svetnik, londonski mučenec Hadrijan Fortescu. Zgolj kot opomba – med obiskom v Vatikanu, oktobra 2016, je Festingu zaradi »neprecenljivega prispevka k mozaiku globalne humanitarne dejavnosti« državni red za izredne zasluge podelil Borut Pahor. Festing je skratka pomemben, vpliven, spoštovan mož.