Spotify kot bankomat

Nedavno poročilo švedskega časnika Svenska Dagbladet razkriva, da naj bi bile številne kriminalne združbe, s katerimi imajo na Švedskem vse več težav, krvavi denar, med drugim pridobljen s preprodajo prepovedanih drog in umori po naročilu, prale prek Spotifya, vodilne platforme za pretakanje glasbe. »Spotify je postal bankomat za tolpe,« je novinarjem povedal anonimni vir iz švedske policije.

Elite, jedro naroda

Pred dvema tednoma je v Ljubljani vrata odprl luksuzni kompleks Schellenburg. V »najbolj vrhunskem stanovanjskem projektu v Sloveniji«, kot ga opisuje snovalec in investitor projekta Jože Anderlič, stanovanja dosegajo ceno do 10 tisoč evrov za kvadratni meter. Jasno, Anderlič ne gradi »stanovanj za tiste z minimalno plačo«, kot je dejal v intervjuju za spletni portal Siol. Gradi jih za uspešne poslovneže, za premožnejše kupce – za elito. Brez elite namreč »ni naroda«, pravi, »elita je jedro naroda. Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako.«

Popoplavno betoniranje

Z območij Zgornje Savinjske doline, prizadetih v avgustovskih poplavah, zadnje tedne prihajajo opozorila, da se intervencijska popoplavna sanacija ne izvaja ustrezno, sporna je zlasti obnova cest. Ceste, predvsem na območju občin Ljubno, Luče in Solčava, na številnih mestih utrjujejo z velikanskimi kamnitobetonskimi zložbami na brežinah rek, ki pa bodo vodotoke pohitrile in dolvodno povečale poplavno ogroženost.

Slovenska različica bratomorne vojne

Izbris je bil, kot ponavljamo zadnje desetletje, dejanje države Slovenije, s katerim je ta 25. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala več kot 25 tisoč ljudi. Čeprav bi ti ljudje, ki niso sprejeli slovenskega državljanstva, morali v novi Sloveniji ostati tujci z ohranjenim stalnim prebivališčem – tako kot so ostali Kitajci ali Nemci –, so postali tujci brez stalnega prebivališča. To pomeni, da so izgubili pravico do pokojnin, do socialnega varstva, do zdravstvene oskrbe, do uporabe številnih javnih storitev …

Catherine Malabou / »Preveč pasivni smo, če samo čakamo na državo, da nas bo rešila. To bomo morali storiti sami.«

Catherine Malabou velja za eno zanimivejših osebnosti nove francoske filozofske misli. Na začetku meseca je obiskala Ljubljano, med drugim je nastopila na festivalu Indigo, kjer se je na odru v pogovoru pridružila slovenskemu filozofu Mladenu Dolarju. Poučuje na filozofskem oddelku Centra za raziskave sodobne evropske filozofije na Univerzi Kingston v Londonu, na European Graduate School in na oddelku za primerjalno književnost na Kalifornijski univerzi v Irvinu, kjer je na predavateljskem mestu nasledila svojega mentorja Jacquesa Derridaja. Znana je predvsem po pojmu plastičnosti, ki ga je razvila ob branju Heglove filozofije in nato nadgradila na področju sodobne nevroznanosti. V osnovi gre za idejo, da sta družba in tudi posameznik, podobno kot velja za nevronske mreže v možganih, sposobna rasti – in s tem velikih, resničnih (družbenih) sprememb. To je misel, ki lahko navdaja z upanjem. Predvsem v času nenehnih kriz, ko se zdi, da je upanja bolj malo.

Sami Khatib / »Brez pravičnosti ne bo miru«

Dr. Sami Khatib v Bejrutu trenutno sodeluje v raziskavi o kritični teoriji o globalnem jugu, prej pa je delal na berlinski Freie Universität. Doktoriral je z disertacijo o figuri mesijanskega v razmišljanju Walterja Benjamina. Bil je tudi eden od organizatorjev simpozija o pomenu in delu tega nemškega filozofa in judovskega teoretika. Simpozij je potekal v palestinski Ramali in je, kot so takrat zapisali novinarji, »deloval kot čudež« – že to, da je sploh bil in da je potekal brez incidentov, je bilo pomembno. Takšnih čudežev ni več. Na Bližnjem vzhodu znova poteka vojna, v trenutku, ko je nastajal intervju, so Izraelci grozili, da bodo z vojsko zasedli Gazo.

Somrak volkov

Zadnja leta je nastalo kar nekaj dokumentarnih filmov in serij, ki slavijo véliko vrnitev volkov v številne evropske regije, od koder jih je nekoč odstranil človek. Volkovi so ena izmed redkih živalskih vrst, ki pozitivno vplivajo na celoten ekosistem, rastlinstvo in živalstvo, in ponovno vzpostavitev nekoliko bolj naravnih procesov v naravnem okolju. Da o tem ni več nikakršnega dvoma, kažejo raziskave o vplivu volkov na naravno okolje tri desetletja po ponovni naselitvi v najstarejšem narodnem parku Yellowstone v ZDA. A vsaj v Evropi je te pravljice zdaj očitno konec.

Barbara rov za obiskovalce

Občina Laško je septembra objavila javno naročilo Ureditev Barbara rova (Huda Jama) za namen turističnih ogledov. Za skoraj 250 tisoč evrov vredno ureditev je podpisala pogodbo z edinim ponudnikom, podjetjem SIIPS AD v lasti rudarskega inženirja Gorazda Hafnerja, poznavalca razmer v tem rudniku. Njegovo ime se je zadnja leta pojavljalo ob imenu Mehmedalije Alića iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je v letih 2008/09 odkril množično grobišče.

Dr. Špelca Mežnar / »Odločitve ustavnega sodišča o razmerju med javnim in zasebnim utegnejo povzročiti razgradnjo javno financiranih socialnih sistemov«

Špelca Mežnar je bila, ko je bila imenovana za ustavno sodnico, med mlajšimi; imenovana je bila nekaj mesecev za tem, ko je izpolnila zahtevani pogoj, dopolnjeno starost 40 let. Danes, sedem let kasneje, sodi med najbolj izkušene sodnike oziroma sodnice in bo tudi naslednja sodnica sedanje sestave, ki bo zapustila ustavno sodišče. Za Mladino je spregovorila o pomembnih ustavnih odločbah, od katerih jih je več napisala tudi sama, in o aktualni razpravi o pravici do splava, ki jo šteje med najpomembnejše pravice. Opozorila je tudi na skrb zbujajoč trend razgradnje javnih sistemov in s tem socialne države, ki ga poganja prav ustavno sodišče s svojimi odločbami.

Kaj nam sporoča prva javna molitev rožnega venca v Ljubljani?

Potem ko je minuli petek v Ljubljani potekala prva javna molitev rožnega venca, ki so jo pripravili pri Katoliški mladini in je minila v mrmranju molitev in priprošenj, mirno in z nepotrebno prepovedjo komuniciranja z mediji, bi morda morali postaviti piko. Toda molitev v javnosti, gotovo bo še kakšna, ni le uresničevanje verske svobode, je tudi to, a je hkrati predvsem politični akt. In ta razodeva več, ne gre zgolj za javni prikaz vernosti.

Kako misliti prihodnost?

Naj začnem z osebno izkušnjo. Prihajam iz učiteljske družine, oče, profesor fizike, ki je na vsej pedagoški poti doživljal šolske reforme, med njimi tudi uvedbo usmerjenega izobraževanja, se ob besedi reforma vedno kislo nasmiha. »Odkar sem začel poučevati, se je šola reformirala,« rad pravi. To je logično, tako kot se spreminja družba, kot se spreminjajo ljudje in okolje, se vseskozi spreminja tudi šola. Šola – nekoč prvi ideološki aparat države, danes pa že dolgo ne več – se torej spreminja skupaj z družbo. Vsaj tako naj bi bilo.

Skoraj zadosten

Načrti za novi Potniški center Ljubljana, ki naj bi bil zgrajen že do konca leta 2025 in je največji projekt v prestolnici, so se znašli pod kritičnim drobnogledom strokovnjakov, ki opozarjajo, da bo zaradi nepovezanosti z mestnim prometom potniški center težko polno zaživel in omilil problem gneče na cestah. To pa ni le problem glavnega mesta, temveč celotne Slovenije in njene dolgoročne strategije javnega prometa.

Žižkov nastop / Počakajte z aplavzom. Na koncu ne boste ploskali.

Počakajte z aplavzom. Na koncu ne boste ploskali. Ponosen sem, da sem tukaj, na knjižnem sejmu, saj so knjige, kot smo danes vedno znova slišali, potrebne bolj kot kadarkoli prej. Brez njih ni rešitve za grozljivo vojno v Gazi. Brezpogojno obsojam Hamasov napad na Izraelce blizu meje z Gazo – brez kakršnihkoli če in ampak. Izraelu priznavam pravico, da se brani in prepreči grožnjo.

Kaj prinaša novi Center Rog?

Prihodnji teden, 26. oktobra, bo v Ljubljani potekalo odprtje novega Centra Rog. Gre za res velikopotezen projekt mesta, za veliko investicijo, težko okoli 27 milijonov evrov, ki nekdanjo usnjarno, nato tovarno legendarnih Rogovih koles, potem propadajočo stavbo, ki je postala skvot in socialni center za pomoč beguncem, spreminja v »vsem dostopno kreativno stičišče«, kot ga opisujejo na ljubljanski občini, ki bo s svojimi programi »preseglo običajno ločevanje med visoko in popularno kulturo«. Vendar pa projekt že od samega začetka spremljajo številni očitki: da bo postal zgolj del mestne kulise, namenjene turistom in bogatim investitorjem, prostor, kjer bodo lahko uživali le izbrani; da je zrasel na ruševinah skupnosti, ki je v tamkajšnjih prostorih delovala prej in je bila iz njih nasilno izgnana. Za čas odprtja je zato že napovedana protestna akcija, na kateri naj bi udeleženci, vsi, ki imajo »dovolj te arogantne, elitistične in nasilne mestne politike«, okoli novega centra sklenili živi obroč.