-
18. 10. 2023 | Družba
Protest proti elitizaciji Ljubljane / Pred Rogom bager prebarvali v zlato barvo
Prihodnji četrtek, 26. oktobra, je pred nekdanjo Tovarno Rog na Trubarjevi ulici ob 18. uri napovedan protestni shod, ki naj bi med drugim opozarjal na gentrifikacijo, saj si vse manj prebivalk in prebivalcev lahko v Ljubljani privošči stanovanje. Cene za kvadratni meter so v prestolnici marsikomu, predvsem mladim, povsem nedosegljive. Eden od simbolov tovrstne "elitizacije" središča mesta je tudi novi Center Rog.
-
17. 10. 2023 | Družba
Novi prostori za umetniško izražanje dijakinj in dijakov
Na Gimnaziji Poljane bodo v sredo, 18. oktobra, ob 18. uri odprli galerijo G+, prenovljeno krilo kleti, ki vključuje razstavne prostore, prostore za druženje in ustvarjanje. Novi prostori so namenjeni predvsem umetniškemu izražanju dijakinj in dijakov.
-
17. 10. 2023 | Družba
»Lani je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 4,8 odstotka oseb«
Humanitarne organizacije v Sloveniji ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki poteka pod geslom Dostojno delo in socialna zaščita: Dostojanstvo v praksi, opozarjajo na revščino med delovno aktivnim prebivalstvom. Zaradi draginje in neurejene stanovanjske politike so še posebej ogroženi tisti, ki živijo sami.
-
16. 10. 2023 | Družba
»Globalizacija ni fenomen 20. stoletja«
"Prva stvar, ki jo moramo razumeti, je, da globalizacija ni fenomen 20. stoletja. Vse se je začelo v antiki, ko so prvi misleci v Grčiji ustvarili vizijo sveta kot formo sfere, krogle, oble. Na začetku je šlo za matematični pojav. Ugotovili so, da imata svet in Bog nekaj skupnega, namreč, da sta oba lahko predstavljena pod formo sfere. Bog je dober in dobro zahteva krožno formo, v tem je bistvo Platonove filozofije. Pri njem se dobro predstavlja kot krožnost, kar velja tako za Boga kot za kozmos. To je bil filozofski izvor globalizacije. Smešno je, da so šele v 15. stoletju odpravili ptolomejsko vizijo sveta in pokazali, da ima tudi zemlja obliko sfere in ni več osišče vrtenja drugih planetov okrog nje. To pa je drugi začetek globalizacije."
-
16. 10. 2023 | Družba
Več potnikov v mestnem javnem prevozu in na letalih, manj na vlakih
Število potnikov v mestnem javnem linijskem prevozu se je avgusta v medletni primerjavi povečalo, vlaki pa so prepeljali manj potnikov. Več potnikov je bilo tudi na letališčih, medtem ko je pretovor blaga tam upadel. Število prvič registriranih novih osebnih avtomobilov se je zmanjšalo, je danes objavil statistični urad.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Na katerih političnih prireditvah bi predstavniki cerkve lahko sodelovali in na katerih ne?
Duhovnik katoliške cerkve je blagoslovil še eno politično profilirano prireditev, to pa je spodbudilo razpravo o primernosti tovrstnih dejanj in o načelu ločitve cerkve od države. Cerkev ima bogato zgodovino podpiranja političnih strank, že nekaj časa je pri tem na prvem mestu SDS.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Moda je nepolitična / Res zgolj »incident« na sejmu mode v novem Rogu?
Prejšnji teden je v Ljubljani potekal teden mode. To je skromna prireditev, dejansko ji moramo pogledati zelo skozi prste, da ji pripoznamo to visokoleteče ime.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Mitja Slavinec je prejel nagrado za življenjsko delo v visokem šolstvu
Odbor za podeljevanje nagrad na področju šolstva je prejšnji teden ob svetovnem dnevu učiteljev podelil najvišje državne nagrade na področju šolstva. Podelil jih je sedem, od tega pet za življenjsko delo in dve za izjemne dosežke. V prvi skupini nagrajencev se je znašel tudi Mitja Slavinec, univerzitetni profesor z mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko, sicer državni sekretar na šolskem ministrstvu v času Janševe vlade, ki je ob posebnih priložnostih h koritu še posebej rad pristavil svoj piskrček.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Prihaja digitalni družinski zdravnik
Ena najpogostejših pripomb, ki jih v zadnjem času slišimo od družinskih zdravnikov, je, da postajajo zgolj administrativni delavci. Ta občutek se pri njih razrašča tudi zato, ker hodijo pacienti k njim predvsem po recepte in z že izdelanimi prepričanji ter izpiski iz Googla. A ta razmah amaterske medicine, ki jo je spodbudil internet, želijo po nekaterih zdravstvenih domovih in na ministrstvu za zdravje obrniti sebi v prid po načelu, če ste pacienti že tako pametni, pa postanite zdravniki tudi vi. Ne bo se povečala le avtonomnost medicinskih sester, ampak tudi avtonomnost pacientov.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Prve žrtve na Ljubljanskem barju
Mesec dni je mimo, odkar se je na območju Ljubljanskega barja začel križarski pohod na invazivne tujerodne glodavce, nutrije, z namenom eksterminacije oziroma odvzema celotne populacije iz naravnega okolja. Doslej naj bi bilo odlovljenih okoli 50 nutrij, odlov pa se izvaja v skladu s stališči stroke najbolj humano metodo nastavljanja pasti, t. i. živolovk, in kasnejšim streljanjem živali v glavo.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
V Nemčiji, Avstriji in ponekod drugod so različne oblike poveličevanja nacizma prepovedane, v Sloveniji pa je mogoče nekaznovano dvigati roko v nacistični pozdrav, častiti Hitlerja, izobešati nacistično zastavo, poveličevati holokavst … V najboljšem primeru se pogovarjamo o prekršku, kršitvi zakona o javnem redu in miru, opominu, morda nekaj deset evrih kazni, če sploh. Zato je recimo tudi na cestah mogoče opaziti avtomobile z napisom »Arbeit macht frei«, nacističnim križem in številom »88«, ki je oznaka za »Heil Hitler«, po osmi črki abecede. Vsekakor, tudi če sankcija za takšno početje obstaja, ni dovolj učinkovita.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Peter Sloterdijk / »Šele če lahko rečeš ne, ja nekaj pomeni«
Peter Sloterdijk (1947) je eden najpomembnejših filozofov današnjega časa. Njegovo najbolj znano delo, Kritika ciničnega uma, ki je v Nemčiji izšla leta 1983, je najbolj prodajano filozofsko delo v nemškem jeziku po drugi svetovni vojni. V njem je na 1000 straneh, ob 200-letnici Kantove Kritike čistega uma, cinično kulturo razglasil za vladajočo obliko duha. Cinik je zanj oblika moderne, nesrečne, napačne in bankrotirane zavesti. Ko je knjigo izdal, je bil prepričan, da je cinizem dosegel svoj vrh, ni pa si predstavljal, da se bo v naslednjih 40 letih ta praksa še bolj razširila, je dejal ta teden v Ljubljani, na festivalu Indigo, kamor je prišel na pogovor s Slavojem Žižkom na temo resnica, ki ga je organiziral Goethe Institut. Sloterdijk in Žižek sta na neki način pripadnika dveh različnih filozofskih struj. Žižek ostaja zvest kritični teoriji, torej Adornu, pa pred njim Heglu in seveda Lacanu ter tako naprej. Sloterdijk, ki je kritično teorijo razglasil za mrtvo, pa je bolj ljubitelj Nietzscheja oziroma tiste konservativne filozofske prakse, ki se po navdih venomer vrača v staro Grčijo. A vendarle, kot je bilo vidno tudi v ljubljanski debati, med njima obstaja veliko spoštovanje. Konec koncev Žižek večkrat ponovi, da bi Sloterdijka seveda poslal v gulag. Torej v stalinistično koncentracijsko taborišče. A bi hkrati uredil, da bi Sloterdijk ob nedeljah tam dobil dve porciji juhe. Kar je velik kompliment.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Kaj je nasilje in kdo je nasilen? Naj začnemo s primerom deklice v srednje velikem slovenskem mestu. Stara je 12 let, obiskuje osnovno šolo, kjer je vsak dan žrtev nekaterih sošolcev, tistih malih tiranov, ki si višajo rejting tako, da nadlegujejo druge. Prihaja iz družine, ki si težko privošči malo več, zato ne obiskuje prostočasnih dejavnosti. Sošolci so to zaznali – zlobni ji siknejo, da je »klošarka«. Na to je že večkrat opozorila razredničarko. In tako je nekega dne, ko ji je bilo vsega preprosto preveč, ko ji je počil film, enega od tistih, ki so že dolgo časa nad njo izvajali teror, mahnila z roko. Razmerja so se kar naenkrat spremenila. V šoli so bili vsi ogorčeni, vmešala se je tudi svetovalna služba, deklica pa je bila označena za nasilnico.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Kot veste, je svet ustvaril Bog. Najprej je ustvaril dan in noč – in potem še ostale reči. Nebo in zemljo, floro in favno, raj in kačo. V tem ustvarjanju je blazno užival. Vsaj tako se je zdelo. A je nanj kmalu padla senca dvoma – začel je početi čudne reči. Obnašati se je začel eratično. Prvi ženski, ki je v raju jedla z drevesa sredi vrta (in ki je dala »naga« jesti tudi prvemu moškemu), je srdito siknil: »Zares, mnogo boš trpela v svoji nosečnosti in v bolečinah boš rojevala otroke. Po možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.« Ženskam je kar tako, meni nič, tebi nič, nakopal strašne bolečine in moško gospodovanje – ker se je tako odločil. Ker je to lahko storil.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Petnajstega marca 1972 zvečer se je v beograjskem naselju Voždovac pred hišo specialistke mikrobiologije Ane Gligić ustavilo službeno vozilo Inštituta za imunobiologijo in virologijo. Dr. Gligić, takratna vodja Nacionalnega laboratorija za diagnostiko črnih koz, virusne hemoragične mrzlice in vektorskih nalezljivih bolezni, je svoje otroke ravno pripravljala na spanje. Na vrata ji je potrkal dr. Ljubinko Stojković in jo pozval, naj gre nemudoma z njim na inštitut, skrajšano poimenovan »Torlak«, in kot vrhunska profesionalka z visoko poklicno etiko kljub skrbi za otroke ni omahovala. Spomladi leta 1972 je Jugoslavijo namreč prizadela zadnja epidemija črnih koz v Evropi, bolezni, ki je pred tem ni bilo na jugoslovanskih tleh celih 42 let. Ena ključnih oseb uspešnega boja proti epidemiji je bila prav dr. Ana Gligić, ki je prva potrdila prisotnost virusa črnih koz.
-
11. 10. 2023 | Družba
»Dejstvo, da so na molitev v prvi vrsti povabljeni moški, ne preseneča«
Zavod Katoliška mladina bo v petek, 13. oktobra, ob 6.30 zjutraj prvič organiziral javno molitev rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Molili bodo za "uspešen začetek študijskega leta, za domovino in vero slovenske mladine". Tja vabijo vse, še posebej pa "mlade može in fante", ki so po njihovem "prvi poklicani biti voditelji in zgled pri pričevanju vere". Dr. Roman Kuhar, nekdanji dekan Filozofske fakultete in sociolog, je ob tem komentiral, da je organizacija javne molitve na Kongresnem trgu del strategij, ki jih v Evropi in širše uporabljajo neokonservativna gibanja. Nekatere skupine, ki so vključene v to gibanje, delujejo kot nekakšne satelitske organizacije Katoliške cerkve (RKC), je dodal.
-
10. 10. 2023 | Družba
Utrujena sem po 12 urah službe, da bi najraje legla na tla pred šolo
Čakam hčerko, da bo končala z dejavnostjo in premlevam dan. Utrujena sem po 12 urah službe, da bi najraje legla na tla pred šolo, v kateri imajo dekleta gimnastiko. Direkt pred vhod pripelje kombi, če bi ležala na tleh, bi me povozil, svojo hčerko čaka kar pri vžganem motorju in ne izstopi iz vozila. Še dobro, lahko vsaj v miru premlevam o tem, kaj me žuli pri javni obravnavi duševnega zdravja.
-
10. 10. 2023 | Družba
Prosilci za azil v Sloveniji / »Nismo kriminalci, smo delavci«
Iniciativa prosilcev za azil je danes pred poslopjem državnega zbora izpostavila, da niso kriminalci, temveč delavci. Predstavili so zahteve "po takojšnji ustavitvi vseh deportacij, pravico do dovoljenja za prebivanje za vse, ki delajo, in konec rasističnega obravnavanja s strani policije in vlade". Podprl jih je tudi državni sekretar Dan Juvan.
-
10. 10. 2023 | Družba
Po lanski uspešni premieri se re:pair festival, dogodek, ki izpostavlja problematiko potrošništva in spodbuja trajnostni življenjski slog, vrača na dunajske ulice. Letos bo posvečen enemu največjih onesnaževalcev planeta, modni industriji. Glavni namen festivala, ki bo na Dunaju potekal med 13. oktobrom in 5. novembrom, je oživiti in okrepiti kulturo popravljanja. Vsi dogodki v sklopu festivala bodo brezplačni.
-
10. 10. 2023 | Družba
Koliko ljudi v Sloveniji je v duševni stiski?
Veliki večini Evropejcev, 89 odstotkov, se zdi spodbujanje duševnega zdravja enako pomembno kot spodbujanje telesnega zdravja, je razvidno iz raziskave Eurobarometer ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. Je pa več kot polovica vprašanih mnenja, da so osebe z duševnimi težavami deležne slabše oskrbe kot osebe s težavami s telesnim zdravjem.
-
10. 10. 2023 | Družba
Mladi v stiski se radi zatečejo na splet
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja Unicef Slovenija v okviru kampanje Kako se počutiš? izpostavlja, da za preveč otrok in mladih nerazumevanje vseh vidikov duševnega zdravja še naprej predstavljajo velike izzive, o katerih ne govorijo z odraslo osebo. Unicefovi junior ambasadorji zato svoje vrstnike pozivajo, da spregovorijo o težavah.
-
10. 10. 2023 | Družba
Molitev v središču Ljubljane / Verska svoboda ali poseg v javni prostor?
Zavod Katoliška mladina bo v petek, 13. oktobra, ob 6.30 zjutraj prvič organiziral javno molitev rožnega venca na Kongresnem trgu pred stebrom Svete Trojice. Molili bodo za "uspešen začetek študijskega leta, za domovino in vero slovenske mladine". Tja vabijo vse, še posebej pa "mlade može in fante", ki so po njihovem "prvi poklicani biti voditelji in zgled pri pričevanju vere". Cerkev, ki je po slovenski ustavi ločena od države, tako vstopa v javni prostor, v katerem širi svoje ideje ter prispeva k retradicionalizaciji slovenske družbe. Z ustavo je sicer verska svoboda zagotovljena, kakor je zagotovljeno tudi delovanje verskih skupnosti, vprašanje, ki se pri napovedanem petkovem dogodku odpira, pa je, ali je Kongresni trg za to primeren prostor oziroma kje je meja med svobodo izražanja verske pripadnosti in posegom v svobodno izbiro verovanja drugih. V Sloveniji namreč stoji več kot 2.900 cerkva in kapel, primernih prostorov za javne molitve.
-
9. 10. 2023 | Družba
Oglaševalci oglašujejo tudi na portalih, ki širijo lažne informacije
Slovenski spletni medij Oštro je na spletni strani objavil raziskovalni članek, ki dokazuje, da oglaševalci na portalih, ki širijo lažne informacije, oglašujejo kljub temu, da bi lahko oglaševanje na slednjih onemogočili. Oštro je analiziral podatke o oglasih, v letih 2021 in 2022 objavljenih na 17 spletnih portalih, ki so vir dezinformacij.
-
9. 10. 2023 | Družba
»Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je ustavno zagotovljena«
"Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je jasna in zapisana v ustavo. Med prebivalci Slovenije uživa večinsko podporo. Je družbeno dejstvo," so v sporočilu za javnost zapisali v Inštitutu 8. marec. Kot odziv na napačno odločitev predsednice republike so v Inštitutu 8. marec skupaj z drugimi organizacijami in posameznicami pripravili pismo podpore ženskam, ki so se uprle tihemu nasilju. V manj kot enem dnevu ga je podpisalo 2500 ljudi.
-
8. 10. 2023 | Družba
»RTV Slovenija je kot lesena koliba, ki se seseda sama vase«
"RTV Slovenija je kot lesena koliba, sestavljena iz strohnelih šib, ki se seseda sama vase, medtem ko naokoli divjajo podnebne spremembe. Nikogar ni, ki bi te strohnele šibe zamenjal z drugo kritino ali zabetoniral temelje, da se vsa stvar ne bi nagibala sem ter tja. Ta baraka se ni v stanju spopadati s spremembami okoli sebe, njeni prebivalci pa se ukvarjajo sami s seboj."
-
8. 10. 2023 | Družba
-
7. 10. 2023 | Družba
FOTOGALERIJA / Shoda za in proti pravici do splava
Danes sta na Prešernovem trgu v Ljubljani potekala kar dva shoda. Prvi je bil pohod za življenje, katerega glavni cilj je prepoved splava, drugi pa je bil protishod, ki pravico do splava podpira. Na pohodu za življenje so bili govori o ljubezni do življenja, primerjanje splava z rasističnimi umori, pa tudi otroci, oblečeni v domobranske uniforme.
-
7. 10. 2023 | Družba
»RTV Slovenija ni postala organ za agitacijo in propagando Gibanja Svoboda«
"Politično vesolje ni sestavljeno iz opozicije in vladajočih. V tem vesolju je še javnost. Novinarstvo ni servis vladajočih ali opozicije. RTV Slovenija ni postala organ za agitacijo in propagando Gibanja Svoboda. Novinarstvo se naslavlja na javnost, na to neoprijemljivo kategorijo, ki je vulgarna pamet, ker javnost pač ni nekaj vidnega, ne more doumeti. In če je to jedro problema, je tudi ključ za razumevanje razlik."
-
6. 10. 2023 | Družba
Nobelova nagrada za mir / »Njen pogumen boj je imel visoko osebno ceno«
Nobelovo nagrado za mir letos prejme zaprta iranska borka za pravice žensk Narges Mohamadi za "svoj boj proti zatiranju žensk v Iranu", je v Oslu danes sporočil norveški Nobelov odbor. Mohamadi je svoje življenje posvetila obrambi človekovih pravic v Iranu, med drugim z zavzemanjem za odpravo obvezne nošnje hidžaba za ženske in smrtne kazni.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
»Ljubljana je kolesarsko mesto, ki postaja do kolesarjev vedno bolj prijazno, vprašanje pa je, zakaj tudi kolesarji niso do mesta vedno bolj prijazni. Z vožnjo s kolesi vsevprek po pločnikih premagujejo občutek ogroženosti, z vožnjo skozi rdečo luč izkazujejo prezir do avtomobilov, vožnjo mimo prepovedi opravičujejo z občutkom zapostavljenosti. Izkušnje kažejo, da je mogoče od kolesarjev v mestu pričakovati več spoštovanja tako do pešcev kot voznikov šele takrat, ko bo kolesarska infrastruktura zagotavljala večinoma varno, udobno in tekočo vsakodnevno vožnjo po vsem mestu.« Te besede je zapisal nekdanji »kolesarski« podžupan dr. Janez Koželj leta 2021 v mestnem Kolesarskem letopisu.
Iskanje brez piškotkov ni možno
