Zgodovina spolnosti / POŽELENJE

V sklopu edicij o zgodovini je izšla posebna Mladinina številka POŽELENJE, ki obravnava zgodovino spolnosti ‒ od antike do digitalne dobe. Obvezno branje, polno atraktivnih, zanimivih in poglobljenih tekstov, pa tudi izčrpnih intervjujev s strokovnjaki. Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

Osebnost leta je ženskega spola

Ko moški reče, da je vojna svinjarija, ga razglasijo za osebnost leta, ko se ženska obleče v barve palestinske zastave, jo razglasijo za provokatorko. In ker je moški del časopisa, ki ga držite v rokah, razglasil moškega, seveda, za osebnost leta, se je ženski del uredništva odločil, da za osebnost leta razglasi žensko. In to ne eno, ampak tri. Ne dovolimo si biti zavistne. To prepuščamo njim.

»Danes je nevarneje biti antifašist kot fašist«

"Danes je nevarneje biti antifašist kot fašist, čeprav je bila povojna Evropa zgrajena prav na vrednotah antifašizma. Prav zato mora antifašizem znova postati temeljni kamen združene Evrope in svobodnega sveta. Ne le zaradi dramatičnega antidemokratičnega dogajanja, ki smo mu priča, ampak tudi zaradi poučnih vzporednic iz preteklosti." 

»Ideja, da smo ljudje produktivni osem ur na dan, je mit«

"Ideja, da smo ljudje produktivni osem ur na dan, je mit. Ampak politične volje in poguma za priznanje še ni. V kapitalizmu, ki teži k nenehni rasti in k čedalje višjim dobičkom in v katerem je koncept produktivnosti zasnovan na urah prisotnosti, bo tudi nova tehnologija le orodje zagotavljanja višje produktivnosti. Četudi mlajše generacije vrednotijo zasebni čas drugače in izzivajo samoumevnost delovnih razmerij, je moč interesnih skupin, ki imajo neposredne koristi od obstoječega stanja in sposobnost oblikovanja strateških zavezništev, večja. Spremembe te vrste posegajo v ustaljen družbeni red, v sistem družbenega razporejanja koristi in stroškov, kar zahteva prenovo države blaginje, ki je vzpostavljena na nujnosti ekonomske in družbene aktivnosti, reprogramiranja financiranja zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema, in tudi sicer (pre)razporejanja družbenih virov, zlasti z brzdanjem svobodnega grabljenja dobičkov in doseganjem družbenih soglasij, kako pravičneje razdeliti bremena."

Srečno 2024!

»Še nikoli vlada ni posvetila tako malo pozornosti izobraževanju«

"Še nikoli v preteklosti vlada ni posvetila tako malo pozornosti izobraževanju. Ministra za vzgojo in izobraževanja ni opaziti, delež BDP za to področje je eden najnižjih do sedaj. Najlepše se je odnos do izobraževanja pokazal ob rezultatih naravoslovne in matematične pismenosti ter bralnega razumevanja v okviru raziskave Pisa. Močno nazadovanje na vseh treh področjih, zlasti porazni rezultati na področju bralne pismenosti, je alarm, ki bi moral predramiti tako ministrstvo kot vlado. Analiza rezultatov bi morala biti tema seje vlade in poziv h konkretnim aktivnostim za izboljšanje. Zgled je lahko Estonija, ki je po rezultatih Pise med prvimi na svetu in najboljša evropska država. Ob osamosvojitvi se je namreč zavedala, da šolski sistem iz sovjetskih časov ne bo prinesel ustreznih rezultatov. Zato so ta sistem opustili in kot zgled uporabili finski sistem, ki je radikalno drugačen. Za takšno spremembo sta bila potrebna velika politična volja in pogum, oboje so Estonci očitno imeli."

»Najmanj škodljiv ognjemet ne obstaja«

Zabavna pirotehnika, kot so ognjemeti in petarde, poleg zabavnih zvočnih in barvnih efektov z nanodelci močno onesnažuje zrak. Želja po manjši onesnaženosti zraka je botrovala razvoju ognjemetov, ki so za okolje manj nevarni, še vedno pa noben ognjemet ni resnično ekološki, je za STA poudarila Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan.

»Znanje ni več cenjeno. Družba je naravnana na poneumljanje.«

"Znanje ni več cenjeno. V Sloveniji veljata slepa tekmovalnost in gonja za točkami. Družba je naravnana na poneumljanje. Če ne sledimo strogo učnim načrtom, smo lahko v stiski; ker otrok ne bo dosegel uspeha na tekmovanju, bodo starši besni, če ne bo dosegel najvišje ocene, bodo spet jezni."

Z novim letom višje cene ogrevanja v Ljubljani

Variabilni del cene toplote za sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani se bo s 1. januarjem zvišal za 9,75 odstotka oziroma 7,71 evra na 86,78 evra za megavatno uro. Fiksni del bo ostal nespremenjen, so danes sporočili iz Energetike Ljubljana. Skupni letni strošek za ogrevanje bo za leto 2024 po njihovih navedbah višji za okoli sedem odstotkov.

NIJZ in Kreku globa zaradi kršitev med epidemijo

NIJZ je med epidemijo covida-19 sklenil posel za slaba dva milijona evrov za vzpostavitev klicnega centra, ne da bi pri tem izvedel ustrezne postopke javnega naročanja, ugotavlja sodišče, zato je naložilo globo tako NIJZ kot takratnemu direktorju Milanu Kreku, poroća časopis Delo.

Racman v zadevi Kolosej pravnomočno obsojen na dve leti zapora

Višje sodišče v Ljubljani je po poročanju spletnega portala Necenzurirano potrdilno obsodilno sodbo za poslovneža Sergeja Racmana v zadevi Kolosej, ki je s tem postala pravnomočna. Grozita mu dve leti zapora, vendar skušajo odvetniki po navedbah portala doseči alternativni način prestajanja kazni.

»Slovenija bi morala biti bolj stroga pri preprečevanju in regulaciji sovražnega govora«

"Slovenija ima glede druge svetovne vojne, genocida in posledic sovražnega – rasističnega – govora posebej bolečo lastno izkušnjo. In menim, da bi do problema sovražnega govora in do tega, kam ta lahko pripelje, morali biti bolj občutljivi. Danes v Sloveniji, petnajst let po uvedbi družbenih omrežij, trideset let po razmahu interneta v takšni in drugačni obliki, nimamo učinkovitega pregona sovražnega govora. V zadnjem obdobju smo se šele začeli pogovarjati o tem, da imamo na internetu in družbenih omrežjih težave s tovrstnim govorom. Tudi politiki si pri tem zatiskajo oči ali celo spodbujajo sovražni govor. Nekateri celo uporabljajo podobne elemente pri svojem diskurzu, kot je nacizem in fašizem. Z vidika slovenske zgodovine se zdi to posebej zavržno dejanje."

»Obstanek slovenskih medijev še nikoli doslej ni bil tako negotov«

"Obstanek slovenskih medijev od nastanka države naprej še nikoli doslej ni bil tako negotov. Nikoli doslej se še ni zgodilo, da kriza medijev istočasno lomi tako javno radiotelevizijo kot dobršen del zasebnih medijev, časopisna založniška podjetja pa še posebej. In nobenega naključja ni v sovpadanju teh dveh fenomenov, saj je že na parcialnih, celo čisto zasebnih interesih zasnovan zakon o RTV Slovenija iz sredine 90. let polje javne službe RTVS opredelil tako nedomišljeno in na široko, da so si dostop do sredstev od RTV-naročnine zagotovili priskledniki, ki nimajo nikakršne zveze z javno službo. Po drugi strani sta zasebne medije taisti zakon in nato ambicija vladajočih političnih klik, da si ustanovijo svoje paradržavne medije, potisnila v položaj, ko se morajo na miniaturnem, komaj dvomilijonskem trgu spopadati z nelojalno konkurenco Republike Slovenije."

»Janez Janša s preteklostjo nima problema«

"Počasi se zaključuje še eno leto. Leto, ki bo šlo hitro v pozabo. Leto, ki že danes postaja del preteklosti. S preteklostjo so vedno same težave. Kaj naj počnemo z njo? Jo hitro pozabiti, jo počasi spreminjati ali jo vedno znova obujati k življenju? Janez Janša s tem nima problema. Rad sili daleč nazaj in s stoletnimi izmišljenimi sanjami našega naroda, postavljenimi v noriško kraljestvo, utemeljuje vsak nacionalizem in vsak napad na drugače obarvane zemljane. Še raje zgodovino spreminja, jo malo prireja in uporablja kot orožje. Manipulacija je metoda, ki vedno vžge. Posebej skozi slikovni material. Najraje pa jo pozablja. Posebej svojo. Pozablja, da je bil veren komunist, da je častil Tita, bratstvo in enotnost ter od drugih zahteval, da so karseda ortodoksni v svoji komunistični drži."

Vrednost neporabljenih odmerkov cepiv ocenjena na okoli 27 milijonov evrov

Ob vseh spremembah sevov koronavirusa in s tem različic cepiv proti covidu-19 ter interesa za cepljenje, so določene količine cepiva ostale neporabljene. Vrednost teh odmerkov je ocenjena na okoli 27 milijonov evrov, so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje. Po podatkih NIJZ so doslej v Sloveniji zavrgli dobre tri milijone odmerkov.

»Preostane nam čakanje na novo Sinead O'Connor«

"Šele papež Frančišek je zares prisluhnil žrtvam spolnih zlorab in ob hudih uporih v cerkvenih vrstah na glavo obrnil dotedanje protokole, ki so zadevali prijave kleriškega nasilja, ravnanje z žrtvami in storilci. Številni menijo, da tudi Frančišek ni naredil vsega, kar bi moral, toda po dobrih tridesetih letih od odmevnega nastopa irske glasbenice je vseeno v Cerkvi zelo drugače: v vrhovih njenih hierarhij ni več nikogar, ki bi si drznil podvomiti o obstoju množične pedofilije med božjimi služabniki. Vsaj javno ne."