Odsvetovani eksorcizem 

Člani Slovenske škofovske konference so se na zadnji, avgustovski seji ukvarjali tudi z »eksorcističnim turizmom«. Konkretneje, vernikom odsvetujejo, da se v tujini udeležujejo »srečanj in t. i. eksorcizmov« duhovnika Roze Palića, ki deluje v tržaški škofiji oziroma je uradni eksorcist te škofije.

Kje je Dončić?

Marsikateri športni navdušenec je bil lani precej razočaran, ko je ugotovil, da ne bo mogel spremljati tekem košarkarske reprezentance, na katerih sta skupaj preigravala in na koš metala Luka Dončić in Goran Dragić. Televizijske prenose teh tekem je namreč že leto prej odkupil Sportklub, njegove storitve pa so na voljo le naročnikom telekomunikacijskega operaterja Telemach, torej zgolj približno 30 odstotkom uporabnikov televizije. Prav danes se začenja svetovno prvenstvo v košarki – poleg Sportkluba bo tokrat ogled tekem zagotovila tudi Šport TV. Ne pa na primer TV Slovenija, ki je dostopna največ gledalcem, kar pomeni, da bi si na njenem sporedu tekme prvenstva lahko ogledal tako rekoč vsak.

So mirovniki res sovražniki?

Mirovni inštitut se je pred dnevi obrnil na slovenski politični vrh, naj od ukrajinskih oblasti zahteva »opustitev pregona Jurija Šeljaženka in prepreči nevaren poskus kriminalizacije mirovnih idej«. Šeljaženko je ukrajinski profesor prava, raziskovalec in mirovni aktivist ter zunanji sodelavec Mirovnega inštituta, ki mu v Ukrajini grozi petletna zaporna kazen, ker so tamkajšnje oblasti v njegovih prizadevanjih za mir prepoznale »opravičevanje ruske agresije«.

Neenakost v športu 

V nedeljo se je z zmago Špank končalo svetovno prvenstvo v nogometu za ženske. Že to, da moramo pri mundialu, ki sta ga gostili Avstralija in Nova Zelandija, posebej navesti, da je šlo za prireditev za ženske, pri tekmovanjih, na katerih nastopajo moški, pa tega praviloma ne storimo, kaže, da je v športu še vedno prisotna velika neenakost. Razmere se po malem izboljšujejo, to potrjuje izjemno zanimanje za vstopnice za ogled tekem svetovnega prvenstva v nogometu za ženske, prav tako to, da športnicam le postajajo dostopne tudi druge najpomembnejše športne prireditve. Najuglednejša kolesarska dirka, Dirka po Franciji, je lani, po 119 letih obstoja, poleg tekmovanja za kolesarje uvedla še tekmovanje za kolesarke. Tour de France Femme so pred mesecem izpeljali že drugič, vendar z bistveno manj medijske pozornosti, kot je je deležno tekmovanje moških.

Burkinofobija

Prejšnjo nedeljo je bilo res vroče, v Trstu so namerili okoli 34 stopinj Celzija. Na plaži Lido Pedicin, sicer edini plaži v Evropi, ki je z zidom razdeljena na ženski in moški del, so se obiskovalci hladili v morju. V vodo pa je zakorakalo tudi več kot 50 žensk (in na drugi strani zidu peščica moških) – oblečenih. Ne zato, ker bi se želele ohladiti, pač pa v znak protesta proti dogodku, ki se je tam zgodil teden prej. Podobno je namreč hotela storiti neka muslimanka ali manjša skupina muslimank, pri tem pa so doživele besedni napad nekaterih kopalk – koliko naj bi jih bilo, ni povsem jasno, s fotografije je razvidno, da se je vsaj ena po pomoč obrnila na upravitelje plaže.

Je za rušilnost poplav kriv les?

Kdor je obiskal poplavna področja, ni mogel spregledati kupov lesa, hlodov in plavja ob strugah rek. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, ki si je ogledal stanje na terenu, pravi, da v svojih 60 letih ob poplavah toliko naplavin še ni videl. »Lesa je res neverjetno veliko. Oguljena drevesa, hlodi. Tudi sam se sprašujem, od kod je to prišlo. Je bil les skladiščen ob rekah?« Zelo verjetno bodo ugotovitve ob analizah letošnjih poplav podobne kot pri poplavah v Nemčiji leta 2021. In sicer da je k rušilni moči vodi odločilno prispevalo plavje, torej les in hlodovina, ki je pred mostovi zajezilo vodo, dokler ti niso popustili. Eden od bralcev nam je posredoval slike ogromnega kupa hlodovine v Nazarjah, ki naj bi jo podjetje Bio Masa in podjetje Krančič skladiščili tik ob Savinji, pred mostom. To hlodovino naj bi po pripovedovanju občanov nato reka zanesla pred most, kjer sta se zadelala dva od treh prekatov, zaradi česar se je voda pred mostom zajezila in dvignila.

Ne besnenje narave, ampak besnenje profitov

Mitja Zupan, gradbeni tehnik, zdaj sicer upokojenec, se je ob nedavnih poplavah spomnil dogodka iz svoje mladosti. Kot dijak srednje tehnične šole je okoli leta 1965 moral pripraviti seminarsko nalogo iz regulacije sotočja Savinje in Drete v Nazarjah. Ko je po arhivih iskal podatke za svojo nalogo, je presenetljivo odkril avstro-ogrsko karto iz leta 1902: »Stvar me je začela zanimati še bolj, ko sem ugotovil, da je karta del projekta, podobnega temu, kar se je pričakovalo od mene,« pravi. In nadaljuje: »Na kratko, tedanja avstro-ogrska stroka je že tedaj ugotovila, da je izliv Drete v Savinjo poplavno problematičen. Zato so našli tudi določene rešitve. In sicer zelo enostavne: naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili dve razlivni polji.«

Poklicni zanikovalci

Na dan Marijinega vnebovzetja, v času, ko se je Slovenija začela zavedati, kakšna vremenska ujma se je zlila nadnjo, je predsednik SDS Janez Janša na omrežju X jezno zapisal: »Za komije na @SpletnaMladina je Nobelov nagrajenec za fiziko za lansko leto navaden klovn. Oni že vedo.« Pisanje se je nanašalo na članek Mladininega kolumnista Janka Lorencija, v katerem je ta pisal o letu katastrof, o pozidavanju poplavnih območij in se retorično vprašal, kako to, da »bolj kot svarila znanosti poslušamo grimse in podobne klovne, ki zanikajo podnebne spremembe«.

Zacementirani na mestu

Po katastrofalnih poplavah je ključno razumevanje, da zgolj sanacija uničenih objektov in infrastrukture ne bo dovolj, ker kot takšna temelji na vzdrževanju in ohranjanju statusa quo, ta pa ni več mogoč. Naše reke so prekomerno regulirane: vzeli smo jim preveč prostora, ko smo ožili njihove struge, pozidali poplavne ravnice ter gradili neustrezne, betonske nasipe in različne rečne pregrade, od večjih do manjših jezov. Opozorila narave prihajajo v obliki opustošenja in sporočilo poplav je, da si bodo reke vzele svoj prostor nazaj, betonu in človeški trmi navkljub. Vodja pravkar ustanovljenega sveta za vode, ki deluje pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), hidrolog Rok Fazarinc je opozoril, da bodo ljudje nekatera obrečna območja morali zapustiti. Samo ta ukrep ne bo zadostoval. Rekam bo treba tam, kjer je to najbolj potrebno oziroma najlažje izvedljivo, ponovno omogočiti prost pretok.

Ivan Bratko / »Politična zloraba umetne inteligence bi lahko porušila temelje demokratičnih procesov, kot jih poznamo«

Ivan Bratko, profesor računalništva na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je slovenski pionir raziskovanja umetne inteligence, v svetu pa velja za enega od utemeljiteljev strojnega učenja. Prve analize medicinskih podatkov z uporabo strojnega učenja je izvajal med prvimi v svetu že na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo strojno učenje še izrazito robna, eksperimentalna veja računalniške znanosti. Čeprav ko razmišlja o potencialih umetne inteligence, še zdaleč ni pesimist, ki bi opozarjal le na pogubno moč novih tehnologij, ga že dobro desetletje močno skrbi možnost zlorabe umetne inteligence, posebej v politične namene. Ta bojazen je z vzponom naprednih jezikovnih modelov dobila popolnoma nove razsežnosti.

Discipliniranje narodne manjšine

Oktobra lani je skupina županj in županov 11 dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin na državni zbor naslovila pobudo za spremembe več zakonov za potrebe urejanja romske problematike. Ker ni bilo pravega odziva, pravijo, so predlagane spremembe v zakonodajni postopek vložili kar sami, s podpisi volivcev. Trdijo, da jim gre »za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij«, a v resnici gre za nesistemske parcialne spremembe, namenjene romski skupnosti, katerih rdeča nit je dodatno pogojevanje, omejevanje in jemanje pravic. Seveda z namenom »izboljšanja položaja romskih otrok«.

Absolutist svobode govora

Logotip sinjemodre silhuete ptice se je na naših zaslonih čez noč spremenil v minimalistično črno ikono, ki jo krasi črka X. Ekscentrični multimilijarder Elon Musk je lani za vrtoglavo vsoto 44 milijard ameriških dolarjev kupil Twitter in čez noč porušil enega najmočnejših adutov čedalje manj pomembnega družbenega omrežja, njegovo prepoznavno blagovno znamko. Nekateri strokovnjaki za trženje pravijo, da je to »samomorilsko dejanje«. Je radikalna sprememba zares tako nepremišljena, kot se zdi na prvi pogled?