»SDS je avtoritarna stranka. Politiko, ki jo vodi, bi lahko označil tudi strožje.«

Med pogovorom z Milanom Kučanom se je težko znebiti vtisa, da je drugačen od vsega, kar je politika danes. Govori mirno, vljudno, posluša vprašanja, nič agresivnega in škodoželjnega ni v njegovih odgovorih. Seveda je drugačen, spada v čas, ko je politika vsaj poskušala vključevati različnosti. Četudi je Kučan nekoč sedel na vrhu enopartijskega sistema, je v času demokratizacije ugotovil, da je svoboda pomembnejša od ideologije in partijske pripadnosti. Zase še vedno pravi, da je komunist, a ne komunist sovjetskega tipa, pač pa človek, ki zagovarja skupnost, ljudi in manjšine v njej.

»Teorije zarote so tako trdovratne zato, ker nimajo odgovora v znanosti«

Tomaž Grušovnik je filozof, izredni profesor filozofije na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Širši javnosti se je predstavil s sodelovanjem z leta 2009 obujeno Tribuno, nato pa doktoriral na temo filozofije pragmatizma in položaja filozofije v družbi. Doslej je izdal pet knjig, zadnjo, Hotena nevednost, lani jeseni. Za Mladino je spregovoril o fenomenu izogibanja znanstvenim spoznanjem na primeru teorij zarote.

»Živimo v časih, ko je dovolj, da na odru rečem zgolj »dober dan«, pa je to že provokacija«

Robert Pešut, ki že skoraj trideset let ustvarja pod imenom Magnifico, je samooklicani šarlatan, za katerega se zdi, da je ves čas na vrhuncu kariere. Ko se je pri nas z bogatim, izjemno raznolikim opusom in malim morjem provokativnih hitov suvereno uveljavil kot vodilni popzvezdnik, je pod okriljem založbe velikanke Sony osvojil še tuji trg, pred leti pa se je v sodelovanju z režiserjem Draganom Bjelogrlićem uveljavil tudi kot skladatelj filmske glasbe in v tej vlogi nehote napisal novo neuradno srbsko himno, Pukni zoro, ki ni zgolj ponarodela, temveč je pravzaprav postala izmišljen narodni ep. Magnifico kljub vsem vesoljnim uspehom ne jaha vala stare slave, temveč marljivo ustvarja naprej, kar počne v svojem šišenskem štabu, imenovanem Dom svobode, od koder je v duhu socialnega distanciranja dal tudi pričujoči intervju. Charlatan Magnifique je za Mladino spregovoril o šarlatanstvu, politični nekorektnosti, fascinaciji z narodnozabavno glasbo, o histerični ležernosti, vlogi glasbe med pandemijo in po njej, božičnem oportunizmu in še o marsičem drugem.

»Želim si zgolj, da bi ljudem lahko odprla oči in jim pokazala, kaj ta človek v resnici počne«

Spomenka Hribar je danes za Slovenijo dragocenejša kot kadarkoli. Dragocena je ne zgolj kot priča, temveč kot dejavnik zgodovinskih procesov, ki so oblikovali našo nacionalno bit. Z opozarjanjem na povojne poboje je izzvala jugoslovanski komunizem in nato dejavno sodelovala pri osamosvajanju Slovenije. Leta 1996 je s prelomno knjigo Svet kot zarota izzvala malike slovenske pomladi in prva opozorila na nevarne težnje svojega nekdanjega tesnega sodelavca Janeza Janše. Danes, tik pred 80. rojstnim dnem, neuničljiva filozofinja izziva janšistični avtoritarizem in brani nedotakljiva polja slovenske demokracije. To počne argumentirano in dostojanstveno.

Zadnja afriška kolonija

Dokumentarni film Videti El Aaiún je peti režijski projekt Erika Valenčiča, ki smo si ga letos junija lahko ogledali na TV Slovenija, nato pa še na Festivalu migrantskega filma in Festivalu slovenskega filma. Kot večina njegovih prejšnjih filmov se tudi ta ukvarja z zgodbami »nezaželenega« ljudstva. Vztrajni zagovornik človekovih pravic in novinar, čigar članke in reportaže lahko občasno berete tudi v našem tedniku, je po Palestincih, Kurdih in Sirjakih tokrat od blizu predstavil Sahravijce. Ob prvem obisku njihovih begunskih naselij na skrajnem zahodu Alžirije je svojemu tamkajšnjemu prijatelju obljubil, da se bo nekoč vrnil, zbral intervjuje ljudi, ki živijo na tem ozemlju, in jih izdal v knjigi. Osem let kasneje se je vrnil z namenom, da obljubo izpolni. Na izdajo zbranih 22 poglobljenih intervjujev bo treba še malo počakati. V filmu pa že lahko vidimo del tega gradiva: sedem sogovorcev, ki nam predstavljajo življenje in zgodovino sahravijskega ljudstva na ozemlju, o katerem nekateri »nočejo, da bi kaj vedeli«.

»Družbeni diskurz mora biti dovolj odporen, da ne pristane na teorije zarote o Sorosu in Kučanu«

Vladavina prava in pravna država sta nedoločna pojma, ki marsikomu ne pomenita ničesar. Tudi vlada pa vedno odločneje ravna tako, kot da res ne pomenita ničesar. Ampak, prav nasprotno, gre za pojma, ki se, ko ju razplastimo na posamezne pravice, tičeta vsakega od nas. O vladnem odnosu do pravne države in posledicah, ki jih prinaša, pa tudi o naraščajoči avtoritarnosti in represiji smo govorili z dr. Sašo Zagorcem s Pravne fakultete v Ljubljani.

»Priča smo sprevrženju oblasti«

Dr. Rajko Pirnat se ni prvič oglasil zoper vlado Janeza Janše. Je pa tokrat neomajen, da smo prišli do točke, ko bi se za dobro ljudi vlada morala posloviti. Vlada, pravi Pirnat, ogroža vladavino prava v Sloveniji in kaže popolno brezbrižnost do pravne države. Pred diktaturo in stanjem stvari, kakršnemu smo priča na Madžarskem in Poljskem, Slovenijo po njegovem mnenju varuje le še volilni sistem, ki eni politični opciji otežuje pridobitev dvotretjinske večine v državnem zboru. Če bi se to zgodilo, nas ne reši nič več, opozarja Pirnat.

»Razmišljala sem o odstopu, vendar se za takšno potezo nisem odločila«

Prof. dr. Bojane Beović ni treba posebej predstavljati. Kot infektologinja je sprejela položaj glavne strokovne svetovalke za epidemijo, vlogo, ki naj bi bila rezervirana za epidemiologe. A sprejeti ukrepi za zajezitev epidemije ne delujejo dobro. Krivulja okužbe se noče in noče obrniti navzdol, »lockdown« v Sloveniji ni uspel. Število smrti je v primerjavi z večino drugih držav zastrašujoče visoko. Nervoza med odgovornimi za obvladovanje epidemije narašča, zamisli, kako katastrofo omiliti, pa zmanjkuje.

»Avstrija rešuje podjetja, ne da bi se spraševala, koliko bo to stalo«

Protikoronski svežnji slovenske vlade povzročajo sive lase marsikateremu malemu podjetniku in njegovemu računovodji, medtem pa se sosednja Avstrija z ekonomskimi posledicami epidemije spoprijema precej bolj sistematično. Postopki za uveljavljanje pomoči so preprosti, prijave potekajo prek spleta, nakazila so ažurna – predvsem pa zadostna in nediskriminatorna. Eden od ključnih ljudi pri snovanju in uveljavljanju teh ukrepov je koroški Slovenec Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo in Gradiščansko, ki deluje v okviru zveznega ministrstva za finance.

»Tudi večini policistov se utegne sčasoma upreti nasilje nad lastnimi miroljubnimi ljudmi«

Dr. Dragan Petrovec, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in profesor na tej fakulteti, je znan po kritičnosti do represije, zaostrovanja kaznovalne politike, avtoritarnosti nasploh. Kritičen je bil do predsednikov vlad in ministrov vseh mogočih barv in političnih predznakov, kadar so »teptali« človekove pravice ali ravnali v nasprotju z interesi ljudstva in družbe. Dandanes, pravi, ima še posebej veliko razlogov za kritiko oblasti. A hkrati poudarja, da je optimist in da verjame, da bomo prej ali slej uzrli »sliko spuščenih ščitov in dvignjenih vizirjev ter skupnega sprehoda policistov in protestnikov«.

»Zakaj si Janša želi, da bi ga vrgli z oblasti?«

Jože Vogrinc je na ljubljanski Filozofski fakulteti dolga leta poučeval sociologijo, predvsem sociologijo kulture in medijev, ukvarjal pa se je tudi s konceptualiziranjem humanistike in družboslovja ter z izzivom radikalnih družbenih sprememb. Ravno danes, sredi epidemije, je jasno, da moramo o teh spremembah še vedno razmišljati in jih skušati udejanjiti. Kajti demokracija, politični sistem, ki je vpeljan danes, vsem ljudem ne prinaša enakih demokratičnih učinkov. Vogrinc je zelo kritičen do Janše, a zanj je zgolj simptom in posledica tega, da živimo v družbi, ki ni več demokratična in v kateri bo treba demokracijo samo, kot ideal in kot družbene prakse, zastaviti na novo.

»Splav je moja pravica«

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ta je med drugim tudi pobudnik slovenske kampanje #jaztudi, je izdala knjigo o splavu. Drobno, dostopno knjižico Moja odločitev, ki naj bi ženskam ob neželeni nosečnosti olajšala odločitev, ne da bi kdo pred njihovimi vrati molil »za življenje«. Z njo smo se pogovarjali o zgodovinskem kontekstu splava, demonizaciji ženske spolnosti in moči ženskih protestnih gibanj.

»Represivni pristop sproža predvsem odpor do spoštovanja ukrepov«

Mario Fafangel je predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in s tem glavni epidemiolog za nalezljive bolezni v državi. Nasledil je Majo Sočan, ki jo je odnesel pogrom nad epidemiologi ob spomladanskem valu epidemije in menjavi vlade. Fafangel je tiste vrste strokovnjak, ki bi v normalni državi vsak dan komuniciral z javnostjo, razlagal svoje dileme in pojasnjeval smiselnost posameznih ukrepov. V zadnjih mesecih smo ugotavljali, da je vladna komunikacijska strategija preveč zaznamovana z vojaško retoriko in oštevanjem neposlušnih državljanov, on pa je njeno popolno nasprotje in utelešenje tega, na kar pri komunikaciji prisegajo epidemiologi – karizme, odkritosti in sočutja.

»Potrebno večino, dovolj poslancev, ki bi zamenjali koalicijo, imamo«

Jože P. Damijan je danes eden najbolj citiranih slovenskih ekonomistov, pa tudi kandidat štirih opozicijskih strank, Levice, SAB, SD in LMŠ, za mandatarja nove vlade. Štiri stranke, združene v Koaliciji ustavnega loka (KUL), imajo skupaj 39 poslanskih glasov. Za prevzem oblasti, to je za konstruktivno nezaupnico, jih torej potrebujejo še dodatnih sedem. V koaliciji zato računajo na glasove poslancev stranke DeSUS in še vsaj na tri glasove stranke SMC. Prvi poskus prevzema izvršne oblasti bi se lahko zgodil že sredi naslednjega meseca, verjetno po kongresu stranke DeSUS.

»Tradicija partizanskega zdravstva nam daje oporo, da bomo ne glede na razvoj dogodkov zmogli«

Prof. dr. Vojko Flis drugo največjo slovensko zdravstveno ustanovo vodi tri leta. Kot strokovnjak za žilno kirurgijo svoje znanje predaja tudi študentom, prav tako pa kljub direktorskim obveznostim še vedno pomaga tudi pri delu z bolniki. V času, ko se zaradi neslutenega razmaha epidemije spoprijemajo z veliko kadrovsko stisko, je to še bolj pomembno kot sicer.

»V očeh oblasti smo nevarni, ker vzgajamo kritično mislečo javnost«

Katerina Mirović že desetletja deluje v neodvisni in alternativni kulturi, v njej se je uveljavila in je danes pri nas ena njenih glavnih akterk. Sprva je z angažmajem na ljubljanski hard core sceni močno zaznamovala glasbeno in aktivistično dogajanje v Ljubljani, pozneje je sodelovala pri zasedbi Metelkove, kjer je že 23 let tudi štab njenega kuratorskega, uredniškega in producentskega delovanja: je urednica pri Strip Coru, ki deluje v okviru Foruma Ljubljana, izdajatelju naše edine stripovske revije Stripburger, in vsako leto pripravlja mednarodno uveljavljen festival Svetlobna gverila, ki se osredotoča na umetniške svetlobne projekte v javnem prostoru. Pred nedavnim je skupaj z drugimi predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na Metelkovi 6, prejela dopis ministrstva za kulturo, ki jim veleva, naj se iz stavbe, v kateri delujejo že dobrih 20 let, izselijo do konca januarja prihodnje leto. S Katerino Mirović smo v njeni pisarni kramljali o zagati, v kateri se je te dni po krivici znašel nevladni sektor, ki domuje na Metelkovi, o zgodovini razvpite stavbe na Metelkovi 6 in njeni tesni povezanosti z dediščino civilnodružbenih gibanj, o odnosu med nevladno in institucionalno kulturno sceno, o različnih vprašljivih dejanjih ministrstva za kulturo in še o marsičem.

»Če je cilj konservativcev, da se ženske vrnejo za štedilnik, jim pandemija pri tem zelo pomaga«

Pred nami je več mesecev omejitev življenja, kakršnim smo bili priča že spomladi in za katere smo poleti pretirano optimistično sklepali, da so za nami. Vsi problemi, na katere smo opozarjali po spomladanski ustavitvi življenja, se bodo še stopnjevali – od zaostrovanja revščine do socialne izključenosti in nasilja v družini.

»Živimo v dobi novih avtokratov«

Richard Falk je eden od vodilnih svetovnih poznavalcev mednarodnega prava in mednarodnih odnosov. Diplomiral je na Univerzi Yale, doktoriral na Harvardovi univerzi in nato štiri desetletja poučeval na Univerzi Princeton. Njegovo akademsko kariero so že na samem začetku zaznamovali boj za pravice ameriških črncev, vietnamska vojna in drugi ameriški vojaški posegi po svetu, zaradi katerih je postal odločen in spoštovan zagovornik človekovih pravic in miru. Je avtor številnih knjig o geopolitiki z vidika mednarodnega prava.

»Zaradi velikega števila obolelih bomo hitreje dobili rezultate preizkušanja cepiv«

Vse bliže smo prvim cepivom proti virusu SARS-CoV2. Prva naj bi bila odobrena še pred novim letom. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer ta teden napovedala, da se bo množično cepljenje realno lahko začelo sredi prihodnjega leta.

»Čas je za hude alarme. Smo blizu neobvladljivosti.«

Dr. Ihan je vodja laboratorija za celično imunologijo in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in torej velik strokovnjak za virusna obolenja. Prejšnji teden objavljena javnomnenjska raziskava družbe Valicon ga je uvrstila v vrh najbolj zaupanja vrednih avtoritet pri komuniciranju v zvezi z epidemijo. Zaradi svojega »postranskega« literarnega talenta, ki se kaže v zavidanja vrednem opusu proze in poezije, pa je tudi izjemno hvaležen sogovornik in dober razlagalec epidemičnega zapletanja in ukrepanja. Rast krivulje okuženih v zadnjih štirinajstih dneh ga je osupnila.

»Politik je upravičeno postal v očeh ljudi nekdo, ki je nesposoben in misli le na svoj žep«

Dušan Mramor je ekonomist, ki ga stranke pokličejo na pomoč, ko je najhuje. Dvakrat je bil finančni minister: v vladi Toneta Ropa, ko je Slovenijo pripravljal na vstop v EU, in po finančni krizi v vladi Mira Cerarja. V obeh obdobjih je ob odhodu zapustil urejene javne finance. Mramor se sedaj vrača. Ne sicer neposredno v politiko, ampak kot reformator. Njegov zadnji projekt, ki ga je predstavil konec septembra na kongresu Združenja Manager, je akcijski načrt za višjo rast produktivnosti. Sliši se kot floskula, a so v njegovi skupini sodelovali najuglednejši slovenski ekonomisti. Ki pa so na koncu prišli tudi do politoloških ali socioloških sklepov.

»Privatizacija nikakor ni rešitev. Daleč od tega.«

Doc. dr. Antonija Poplas Susič je med najbolj cenjenimi zdravnicami ne zgolj v Sloveniji, temveč tudi v tujini; pred šestimi leti jo je Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine imenovalo za evropsko zdravnico leta. Predava študentom na fakultetah v Ljubljani in na Jesenicah, je avtorica sistema referenčnih ambulant, ki imajo ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Predvsem pa ima neposreden uvid v delovanje javnih zdravstvenih zavodov in tudi koncesionarjev; polnih 27 let je delovala kot družinska zdravnica v Zdravstvenem domu Ljubljana, danes je namestnica direktorja, zadnja tri leta ob tem deluje tudi kot koncesionarka v svoji ambulanti. V pogovoru za Mladino je predstavila svoje poglede na težnje po privatizaciji slovenskega zdravstva, pa na kontroverzni, 42 milijonov evrov vredni razpis ministra Gantarja za skrajševanje čakalnih dob in na pozive po izločitvi zdravnikov iz plačnega sistema za javni sektor.

Kavč epidemija

Ko se je maja po dveh mesecih končala zaustavitev javnega življenja zaradi epidemije in so se spet odprle tudi šole, so na nekaj več kot sto šolah še pred začetkom poletnih počitnic izvedli testiranje telesnih sposobnosti otrok za tako imenovani športnovzgojni karton v okviru programa SLOfit. Rezultati, ki so jih predstavili v teh dneh, so po besedah vodje programa SLOfit dr. Gregorja Starca s Fakultete za šport alarmantni. Ustavitev vseh šolskih in obšolskih športnih dejavnosti je povzročila drastičen upad gibalnih sposobnosti otrok.

»To epidemijo in vse, ki bodo prišle za njo, smo si nakopali sami« 

Prvi val epidemije sta zaznamovala obračun z neposlušno stroko in medčloveška solidarnost, ob vnovičnem povečevanju števila okuženih pa so se v ospredje prerinile druge stvari. Stroka je vsaj na videz poenotena, toda ljudje so zaradi vmešavanja politike in utrujenosti od neprestane koronske pripravljenosti vse bolj skeptični do njenih priporočil, po družabnih omrežjih cvetijo alternativne razlage. Poudarjanje solidarnosti je zamenjalo sklicevanje na osebno svobodo.

SDS ima v vojski prevladujoč vpliv

Trenutna vlada pravi, da ji je mar za vojsko, da jo razume in da bo uredila njene težave. Za oborožitev je namenila 780 milijonov evrov, spreminja zakon o obrambi in pravi, da bo poskrbela za navadne vojake, ki morajo po 45. letu starosti zapustiti vojsko. O tem, pa tudi o vplivu politike v vojski in o sodelovanju vojske na meji smo se pogovarjali z vojaškim sindikalistom Boštjanom Korelcem.

»Ravno tisti, ki poskušajo v tradicionalnih medijih delovati neodvisno, so razglašeni za lažnivce«

Vlasta Jalušič je doktorirala iz politične teorije na Dunaju, dela kot raziskovalka na Mirovnem inštitutu, je tudi izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se z vprašanji politične teorije, državljanstva, feminizma, neenakosti, rasizma, nasilja, je ena izmed največjih poznavalk del Hanne Arendt v Sloveniji. Zdaj se s skupino raziskovalcev ukvarja s projektom »Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti« in pripravlja knjigo o zatonu enakosti.

»Smrtnost je v primerjavi z marcem drastično upadla«

Dr. Matteo Bassetti je predstojnik Infekcijske klinike bolnišnice San Martino v Genovi in profesor na tamkajšnji medicinski fakulteti. V začetku junija je dvignil precej prahu z izjavo o slabljenju novega koronavirusa.

»Če gre za naše, nacionalne heroje, potem nobena resnica ne zamaje njihovega statusa«

Dr. Tanjo Petrović, predstojnico Inštituta za kulturne in spominske študije, zanima področje spomina in identitet, raziskuje, kakšna je dediščina jugoslovanskega socializma, kako odmeva v današnjem času. Pred dnevi je nastopila na okrogli mizi festivala Grounded in med drugim zagovarjala drzno tezo, da je razumevanje sprave, kot jo poznamo v Sloveniji (in naša država pri tem ni edina), v marsičem problematično. Zahteva po spravi je namreč hegemonistična, zahteva enovit pogled na preteklost, hkrati pa naj bi bila prvi pogoj za prehod iz zločinskega sistema v boljšo družbo, vendar ta prehod zahteva opuščanje vsake možnosti za politične in družbene alternative.

Anonymous za Mladino: »Aktivnosti bomo še stopnjevali«

Po objavi prvega videosporočila smo zaznali dvome nekaterih o resničnosti naše objave. Ljudje so potrebovali dokaz, da je njihovo upanje upravičeno. In so ga dobili.

»Vsi so že utrujeni. Predvsem od žaljivega odnosa oblastnikov.«

Prebivalstvo se stara, država pa že dolga leta ne naredi praktično nič, da bi vsem državljanom in državljankam zagotovila, da bodo varno in udobno preživeli zadnje življenjsko obdobje. Domov za starejše je premalo, gneča v sobah je vse večja, raven oskrbe ostaja dostojna zgolj po zaslugi zaposlenih, ki z nadčloveškimi napori skrbijo za stanovalce in stanovalke. Hišica iz kart se je že nevarno zamajala, ko je Slovenijo udaril prvi val koronavirusne bolezni in domove za starejše spremenil v najhujša žarišča krize. Sedaj prihaja jesen, ministrstvo za zdravje pa skuša popraviti zamujeno z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Toda pravnik Jaka Bizjak, nekdanji direktor zasebnega doma za starejše v Ribnici, ki že skoraj desetletje dela na področju socialnega varstva, meni, da bo predstavljena reforma le stežka zaživela v praksi – če pa že bo, bodo njeni učinki kvečjemu še poglobili krizo javne mreže domov za starejše. Kot nekdanji sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je Bizjak iz prve roke spremljal ignoranco politike do starostnikov in njihovih potreb.