Igor Šoltes, evroposlanec

Doma, v Sloveniji, bodo poslanci v kratkem odločali o dveh vprašanjih, ki sta Šoltesova »specialiteta«. Eno je vpis pravice do pitne vode v slovensko ustavo. Drugo pa je ratifikacija sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o prosti trgovini, tako imenovani sporazum CETA. Igor Šoltes, ki se je odpravil v politiko z ustanovitvijo društva »Verjamem«, je verjetno eden redkih, ki pred spanjem berejo prostotrgovinske sporazume. Domnevamo sicer, da je takšnega čtiva vajen že iz prejšnjih devetih let službovanja na čelu računskega sodišča. Že tedaj je v imenu čistejšega okolja odstavljal (dva) ministra. Zdaj si je zastavil širše cilje. Postal je eden bolj gorečih kritikov globalizacije.

Bob Dylan

»To pa ni kar tako …« Bob Dylan iz Nobelove nagrade za literaturo ne dela ravno cirkusa. A orač ledine iz 60. let zdaj vsaj končno govori o tem, da bo postal prvi glasbenik, ki mu bodo odprli vrata v najelitnejši literarni klub na svetu.

Tariq Ali, filozof in aktivist

Tariq Ali (1943), britansko-pakistanski filozof, novinar, pisatelj in aktivist, je eden izmed najvplivnejših sodobnih intelektualcev na politični levici. Rodil se je novinarju Mazharju Aliju Khanu in aktivistki Tahiri v pakistanskem Lahoreju, tedaj delu Indije pod britansko upravo. V šestdesetih letih je moral zaradi nasprotovanja diktaturi v Pakistanu v izgnanstvo. Izbral je Veliko Britanijo in tam na Oxfordu študiral filozofijo, politologijo in ekonomijo.

Justin Clemens, avstralski pesnik in filozof

Justin Clemens (1969), avstralski pesnik in profesor filozofije na Univerzi Melbourne, je v mednarodnem okolju znan po raziskovalnem delu na področju psihoanalize, evropske filozofije in po analizah sodobne avstralske umetnosti in literature. S Clemensom, ki je predaval na nedavni filozofski konferenci v Ljubljani, smo se pogovarjali o fenomenu »ponavljanja«, osrednji temi konference, in o najbolj žgočih problemih avstralske družbe.

Ursula Huws, sociologinja

Ko je vlada nad čim tako navdušena, kot je zdaj nad digitalnimi tehnologijami, se je treba vprašati, kaj bo to res pomenilo za ljudi. Drugače od slovenske vlade in drugih utopistov valižanska sociologinja Ursula Huws ve, da se kapitalizem neprestano spreminja in širi na nova področja. Ursula Huws je zaposlena na Univerzi v Heartforshiru v Veliki Britaniji. Z njo smo se pogovarjali prek Skypa. Fotografije je pred nekaj tedni v Latviji posnela njena doktorska študentka Kaire Holts.

Dr. Darko Suvin, filozof

Dr. Darko Suvin (1930, Zagreb) se je večino akademske kariere ukvarjal s književnostjo, predvsem z dramskim teatrom in žanrom znanstvene fantastike. Poučeval je na univerzah v Zagrebu, Massachusettsu in Indiani, pa na McGillovi univerzi v Montrealu, kjer je postal zaslužni profesor in član Kanadske akademije znanosti in umetnosti.

Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo?

Dr. Matjaž Zwitter, onkolog

Dr. Zwitter je večji del svoje zdravniške kariere posvetil zdravljenju pljučnega raka. Za kratko obdobje je deloval tudi kot direktor Onkološkega inštituta, ravno dovolj, da je pristojne prepričal v nujnost gradnje nove stavbe. Pred kratkim se je upokojil, še vedno pa je aktiven na področju, ki je njegova strast – na področju medicinske etike. Kot članu komisije za pravna in etična vprašanja mu je bila zaupana naloga vodje ekipe, ki je zadnji dve letih pripravljala nov Kodeks zdravniške etike. Tega je Zdravniška zbornica sprejela prejšnji teden, uradno pa bo začel veljati z objavo v novembrski številki njenega glasila ISIS.

Mojmir Mrak, ekonomist

S profesorjem mednarodnih financ dr. Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani o težavah največje nemške investicijske banke Deutsche Bank, o tem, zakaj bo nemška vlada to gigantsko banko za vsako ceno reševala, o vračanju koncepta socializacije izgub, o dvoličnosti velikih držav članic EU, pa tudi o tem, ali je Slovenija pripravljena na morebitno novo veliko finančno krizo.

Oliver Frljić, gledališki režiser

Hrvaški režiser Oliver Frljić (1976) zna s svojimi predstavami dregniti v občutljive točke družb tam, kjer režira. S sebi lastnim gledališkim jezikom, ostrim in brezkompromisnim, hoče priklicati kolektivne travme iz podzavesti narodov, da bi se soočili z njimi. Zaradi takšnega razumevanja vloge gledališča v družbi si je na Hrvaškem nakopal srd cerkvenih in nacionalističnih dušebrižnikov, ki mu grozijo celo s smrtjo.

Dr. Danilo Zavrtanik

Dr. Danilo Zavrtanik je fizik, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja delal v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Prav lahko bi za vedno ostal v tujini, če ga ne bi po osamosvojitvi poklicali s prošnjo, naj se vrne in prevzame vodenje Instituta Jožef Stefan. Direktor je bil med letoma 1992 in 1996, v tem času pa je načrtoval preobrazbo inštituta v tehnično univerzo po vzorcu ameriškega MIT-ja. Načrt se mu ni izšel. Pustil je službo na inštitutu in prevzel leto prej ustanovljeno Fakulteto za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki se je leta 1998 preimenovala v Politehniko Nova Gorica, leta 2006 pa je dobila status univerze. Od takrat deluje kot rektor prve slovenske zasebne univerze, prav tako pa predava astrofiziko na njihovi Fakulteti za naravoslovje in sodeluje v mednarodni kolaboraciji Pierre Auger, v okviru katere znanstveniki s pomočjo observatorija v Argentini preučujejo kozmične žarke visokih energij.

Zala Turšič

Zala Turšič ve, da Sindikat Mladi, ki ga vodi, med sindikati izstopa. Mladi niso posebna poklicna skupina in nimajo svoje kolektivne pogodbe. Kljub temu se na trgu delovne sile z nekaterimi težavami srečujejo pogosteje kot drugi delavci. Oblast te težave rešuje z moraliziranjem in s številnimi, a nikoli zares učinkovitimi ukrepi. Zato je pomembno, da imajo mladi delavci svojega predstavnika.

Andrej Možina

Napetost pred poskusom prve sistemske reforme slovenskega zdravstvenega sistema po osamosvojitvi raste. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc za jesen napoveduje predstavitev vrste zakonov, s katerimi bi preuredili sistem financiranja in pravic v zdravstvu, napoveduje solidarnejši sistem, prvi med zdravniki, predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, pa ji očita, da vzrokov za težave še vedno ne razume, in ji napoveduje neuspeh. A na drugi strani ima tudi sama zbornica težave. Zaradi premajhne udeležbe maja volitve novega predsednika zbornice niso uspele, na skupščini, ki bo čez nekaj tednov, bodo razpisali nove, ministrstvo pa napoveduje ukinitev obveznega članstva. Na kateri strani javno-zasebnega so torej zdravniki? In zakaj, zaradi svojih interesov ali skrbi za paciente?

Jože P. Damijan

Prof. dr. Jože P. Damijan spada med največkrat navajane slovenske ekonomiste, njegov blog pa med najbolj brane v domači blogosferi. Mogoče tudi zato, ker je eden redkih, ki si upajo javno priznati, da so se v nekaterih mnenjih motili, denimo glede enotne davčne stopnje. V politiko je vstopil samo enkrat, v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil minister za razvoj. Toda že po treh mesecih, marca 2006, je odstopil in se vrnil na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je danes redni profesor. Hkrati je sodelavec inštituta Vives na Univerzi v Leuvnu, od letos pa tudi gostujoči profesor na tej belgijski univerzi.

Tanja Fajon

Po javnomnenjskih anketah so Socialni de mokr ati (SD) prejšnji teden prvič po desetih letih spet prevzeli vodstvo. Postali so, vsaj za en mesec, najbolj priljubljena stranka v deželi. Že leta pa je po javnomnenjskih anketah najbolj priljubljena med njimi Tanja Fajon, nekoč dopisnica TV Slovenija iz Bruslja, zdaj evropska poslanka in podpredsednica politične skupine Evropskih socialistov in socialnih demokratov. Njena priljubljenost je prav trdoživa. V evropski parlament je bila izvoljena s preferenčnimi glasovi, radi jo imajo celo v daljnih jugovzhodnih deželah. Leta 2010 je neki gostilničar iz Tirane po njej poimenoval svojo kavarno – »Fajon«. Ampak kaj bo zdaj Fajonova s tem političnim kapitalom?

Dr. Metka Mencin Čeplak

Razlogov za skrb je dejansko veliko. V vsakdanjem življenju predvsem zato, ker izobrazbo dojemamo kot eno najpomembnejših opor gotovosti v življenju. Na makro ravni pa zato, ker se podobno kot druge javne podsisteme obravnava kot strošek in ker se nenehno stopnjujejo pritiski, da bi se njena vloga omejila na posredovanje »uporabnih« znanj in veščin.

Dr. Latinka Perović

Dr. Latinka Perović (1933) je bila na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja med najvplivnejšimi ljudmi v Srbiji in nekdanji Jugoslaviji. Takrat je na položaju sekretarke Zveze komunistov Srbije skupaj s predsednikom CK ZK Srbije Markom Nikezićem in v sodelovanju s pripadniki liberalne struje v jugoslovanski partiji zagovarjala koncept ureditve Jugoslavije, ki bi temeljila na dialogu med vodstvi republik, kar bi, morda, če bi se projekt udejanjil, onemogočilo (etnična) nasprotja med republikami, ki so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja stopnjevala do izbruha vojne. Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito ni imel posluha za takšne zamisli in leta 1972 je tudi njo, skupaj z liberalci v drugih republikah, odstavil s političnega položaja. Latinka Perović se je nato posvetila zgodovinski znanosti in postala vodilna strokovnjakinja za srbsko zgodovino od 19. stoletja do danes. S posebno pozornostjo je razčlenjevala razvoj srbske politične misli in prakse, poglobila se je v čas ukoreninjenja srbskega nacionalizma, ki je v vseh obdobjih preglasil šibak liberalni tok, saj je tudi v najnovejšem času skupina »druge« Srbije, ki so jo sestavljali evropsko misleči liberalni intelektualci, med katere sodi, s svojimi premisleki ostala preslišana.

Dr. Maja Breznik

Maja Breznik se kot samostojna raziskovalka v zadnjih letih veliko ukvarja z vprašanji dolga in dela v sodobnem kapitalizmu. Torej problemi, ki imajo ogromen vpliv na ljudi in so pogost razlog za naraščanje nezadovoljstva. Sociologinja trdi, da načeloma obstajajo preproste rešitve, ki bi množicam izboljšale življenje, vendar hkrati razume, da je zaradi dejanskih odnosov oblasti in razdeljenosti delavstva njihova uresničitev zelo težka. Zato razume, da se ljudje v času ekonomskih in družbenih napetosti zatekajo k negativnim rešitvam.

Lidija Jerkič

Na najpomembnejša vprašanja Lidija Jerkič nima jasnih odgovorov , vendar v času, ki se zdi težaven in na trenutke tragičen, prav zaradi tega deluje pomirjujoče. Čeprav je sindikat kovinske in elektroindustrije, ki ga vodi zadnjih deset let, eden najuspešnejših v državi, je pripravljena priznati, da ne zna hitro odgovoriti na strahove delavcev. Njena rešitev je, da se jim približa in jih posluša. Morda bo to kmalu počela kot predsednica organizacije, ki zastopa največ delavcev iz zasebnega sektorja. Časopis Dnevnik je poročal, da se bo po 26 letih Dušan Semolič prihodnje leto umaknil z mesta predsednika Zveze svobodnih sindikatov in da so na se na Zvezi poenotili ter vodenje ponudili njej.

Zdravko Počivalšek

Zdravko Počivalšek je energičen gospodarstvenik in pragmatičen minister – med intervjujem so morali njegovi sodelavci dvakrat povečati moč klime. Po izobrazbi je agronom, zadnjih 15 let je delal v turizmu, bil je na čelu Term Olimia v Podčetrtku, kjer si je leta 2010 prislužil naziv menedžer leta. V vladi sicer predstavlja interese gospodarstva, ki pa jih razume precej široko. Če je potrebno, je tudi proti privatizaciji Telekoma, Žita ali za državni prevzem hotelske divizije Sava. Ta mesec je celo postal prvi sindikalist v državi, ko se je zavzel za pravice delavcev v Luki Koper.

Dr. Dušan Mramor

Dušan Mramor je bil dvakrat finančni minister: v vladi Toneta Ropa in v vladi Mira Cerarja. V obeh obdobjih je ob odhodu zapustil za sabo urejene javne finance in glede na prejšnja obdobja najvišje ocene. Ministrstvo zapušča iz osebnih razlogov, da gre za zdravstvene razloge, ostaja neizrečeno in v zraku. O tem ga nismo spraševali; jasno je dal vedeti že na tiskovni konferenci, da o tem ne bo govoril, da praga osebne intime ne namerava prestopiti. Ostaja pa neizprosen: za vse težave, ki jih ima Slovenija, so krive napačne odločitve slovenskih vlad.

Dr. Jože Podgoršek

Dr. Jože Podgoršek je dekan Visoke šole za upravljanje podeželja Grm iz Novega mesta, marca lani pa je po odločitvi vlade postal tudi prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Prizadeval naj bi si za zgledno sodelovanje kmetov, zadrug, živilskopredelovalnih podjetij, trgovcev in kupcev ter izkoreninjenje izkoriščevalskega ravnanja največjih igralcev v prehranski verigi.

Dr. Simon Horvat

Dr. Horvat je razpet med dve službi. Je profesor na oddelku za zootehniko ljubljanske Biotehniške fakultete in raziskovalec v laboratoriju za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu. Dobršen del svoje raziskovalne kariere je posvetil preučevanju genetskih temeljev debelosti, ki iz leta v leto postaja hujše breme za razviti svet. Pri svojem delu je kritično odvisen od svojih raziskovalnih partnerjev – laboratorijskih miši, ki jih je rešil pred pozabo in jih iz Škotske pripeljal v Slovenijo.

Miha Butara

Pogovor z Miho Butaro, poveljnikom, ki je med vojno zavrnil ukaz za napad na ljubljanske vojašnice in bil zato odstavljen.

Kristian Novak

Kristian Novak (1979), hrvaški pisatelj in jezikoslovec, je z drugim romanom Črna mati zemla poskrbel za pravo senzacijo na hrvaškem literarnem prizorišču. Za delo, s katerim se na tamkajšnji literarni zemljevid vpisuje Medžimurje, od koder je Novak doma, je prejel tportalovo književno nagrado za leto 2014, časopis Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih 50 let. Najvišjo oceno je romanu, ki je v prevodu Đurđe Strsoglavec izšel pri slovenski založbi Modrijan, namenil tudi Mladinin kritik Matej Bogataj.

Moishe Postone

Moishe Postone (1942), zgodovinar, filozof in politični ekonomist, predava na Oddelku za zgodovino na Univerzi v Chicagu. Rodil se je v Kanadi. Oče je bil rabin, ki je iz Litve pobegnil pred 2. svetovno vojno, mama pa je že v tridesetih letih v Kanado pribežala iz Ukrajine, tedanje Sovjetske zveze. Moishe Postone je otroštvo preživel v Kanadi, pri trinajstih letih se je sam preselil v Chicago in tam diplomiral. Po diplomi je nekaj časa poučeval v New Yorku, v sedemdesetih letih se je odpravil v Frankfurt in doktoriral. »Takrat se mi je zdelo, da ZDA pokajo po šivih, Frankfurt pa je bil za mladega levičarskega intelektualca dinamično mesto. Na univerzi so še poučevali profesorji, ki so bili študenti Theodorja Adorna, utemeljitelja t. i. frankfurtske šole, kar mi je bilo bližje od ortodoksne marksistično-leninistične levice.«
Postone je avtor številnih knjig, med njimi je največ pozornosti zbudila Time, Labor and Social Domination (Čas, delo in družbena dominacija, op. a.). V žarišču njegovega preučevanja so sodobna evropska intelektualna zgodovina, družbena teorija, Nemčija v 20. stoletju in antisemitizem.

Michael W. Apple

Michael W. Apple se je rodil pred triinsedemdesetimi leti v delavski družini v ameriški zvezni državi New Jersey. Ob študiju je vsak dan delal v tiskarni, učitelj pa je postal v vojski, kjer je poučeval uporabo kompasa in prvo pomoč. Po koncu služenja vojaškega roka je bil nadomestni učitelj v domačem mestu Paterson in ob poučevanju revnih otrok se je začel zanimati za kritično pedagogiko. Je eden najbolj priznanih filozofov na področju izobraževanja in eden najprodornejših kritikov neoliberalizma. Njegove knjige so prevedene v številne jezike. Knjiga Šola, učitelj in oblast tudi v slovenščino. Prejšnji teden je na povabilo ljubljanske pedagoške fakultete po dolgem času obiskal Slovenijo, predaval in se srečal s starimi znanci.

Mag. Goran Klemenčič

Z Goranom Klemenčičem smo se pogovarjali o sodstvu, pa tudi o bodeči žici, vojski na meji, zaostrovanju azilne zakonodaje, električnih paralizatorjih, gradnji novega zapora … Dolgoletni zagovornik človekovih pravic, zdaj minister, priznava, da mu ministrska funkcija onemogoča, da bi ravnal povsem v skladu s svojimi prepričanji in ideali, a kljub temu meni, da lahko znotraj vlade prispeva več, kot če bi jo kritiziral od zunaj, in se posledično zdi kot nekakšen (osamljeni) glas razuma znotraj vlade.

Faruk Šehić

V Ljubljano je prišel iz Švice, iz majhnega mesta Zug, kjer obkrožen z »najbogatejšimi ljudmi na svetu« v pisateljski rezidenci snuje naslednji roman. V njem se bo, kot kaže, spraševal o življenju po apokalipsi.
Morda ga ravno zato ni prav nič motilo, da je ves teden njegovega bivanja v Ljubljani deževalo, kot da se nikoli več ne bo zjasnilo, kot da se prav zares bliža apokalipsa. Navsezadnje je deževje nekakšna melanholična stalnica tudi v njegovi Knjigi o Uni (prevod Zdravko Duša, Cankarjeva založba, 2016), posvečeni reki, ob kateri je odraščal in ki je bila med vojno »edino, česar ni mogoče uničiti«. Za ta roman je prejel več nagrad, vrstijo se prevodi v evropske jezike, slavospev pa je nedavno prispeval tudi britanski časnik The Guardian; njegovo pisanje je označil za »pomemben prispevek k vojni literaturi«.

Dr. Zvezdan Pirtošek

Predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki velja za enega najboljših slovenskih nevrologov in enega najboljših sogovornikov med zdravniki, saj je vedno oborožen z goro zanimivih informacij o možganih. Z njim smo se pogovarjali o domnevno pogubnem vplivu sodobne tehnologije na mlade možgane, napredku v nevroznanosti in možganskem davku, ki ga plačujemo za podaljševanje življenjske dobe.