Ejti Štih, bolivijska umetnica iz Slovenije

Akademsko slikarko Ejti (Marijo) Štih (1957) v Boliviji, kjer živi od leta 1982, ko je po poroki dobila bolivijsko državljanstvo, umeščajo med najvidnejše tamkajšnje umetnike. Slike plodovite slikarke, prepoznavne po živih barvah, med katerimi prevladujejo rdeča, modra in rumena, visijo v nacionalnih galerijah in muzejih, so tudi del številnih zasebnih zbirk. Niti domovina ni pozabila nanjo. Pred dobrim desetletjem je imela v Mariboru in Ljubljani pregledno razstavo, ki je bila med najbolj obiskanimi razstavami slovenskih umetnikov. Njena dela so občasno na ogled tudi na tematskih razstavah.

Prof. Dr. Jure Leskovec, raziskovalec omrežij

Malo ljudi na svetu ima boljši vpogled v zakonitosti delovanja velikih družbenih omrežij, ki vse bolj določajo številna področja življenja, kot dr. Jure Leskovec. Na znameniti univerzi Stanford v Silicijevi dolini je bil lani po sedmih letih »preizkusne dobe« imenovan za stalnega profesorja na tamkajšnji Fakulteti za računalništvo. Skupaj s svojimi študenti analizira gromozanske količine podatkov, ki jih za seboj na spletu puščamo uporabniki. Njegov cilj je z njihovo pomočjo razumeti delovanje družbe. V dobrih odnosih je z vsemi spletnimi velikani, od Googla do Facebooka, ki mu redno »posojajo« svojo zbirko podatkov za analize.

Luigi Di Maio, Gibanje petih zvezd

Tridesetletni Luigi Di Maio, član Gibanja petih zvezd, bi lahko bil naslednji kandidat za premierski položaj. Njegova stranka je po nekaterih raziskavah javnega mnenja že najmočnejša stranka v Italiji in bi na predčasnih volitvah lahko premagala socialdemokrate nekdanjega predsednika vlade Mattea Renzija.

Dr. Jože Vogrinc, sociolog

Jože Vogrinc je vsestranski, predvsem pa angažirani intelektualec, po stroki specialist za medije in javnost, profesor na filozofski fakulteti in glavni urednik založbe Studia humanitatis. V začetku osemdesetih je bil odgovorni urednik Radia Študent, do nedavnega kolumnist Mladine. Po obdobju »žvižgaštva« in upanja v nove (socialne) medije, ki naj bi poskrbeli za demokratični preporod, za prave revolucije in vstaje od spodaj, je leto 2016 kulminiralo v nasprotju. Laži in manipulacije so postale hit. Tako rekoč nov, hitro razvijajoč se trg.

Anita Ogulin / »Vse več je nestrpnosti do revnih in prepričanja, da so si ljudje sami krivi za revščino«

Anita Ogulin je živela v zelo revni družini, saj je bila zaposlena samo mama, oče je bil invalid. »Bil je slep, z minimalno invalidnino, in morali smo zelo garati za golo preživetje,« je povedala za Nedeljski dnevnik leta 2010, ko so ji podelili naslov Slovenka leta. V zadnjih letih je zaradi dela, ki ga opravlja kot predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje, dobila številna podobna priznanja.

Sir David Attenborough

Življenje brez moža, ki si je ustvaril kariero s prikazovanjem kalejdoskopskih lepot in zmožnosti narave, se zdi nemogoče. Zato sem si pošteno oddahnil, ko sem zagledal živahnega sira Davida Attenborougha, zdaj starega že 91 let, ko je s petminutno zamudo »priletel« na najin intervju in se hitel opravičevati. Njegovi lasje so bili zaradi vetra, ki je zavijal po londonskem West Endu, zbiti v valujoč srebrn greben, njegova zmečkana platnena srajca se je očitno uspešno upirala smelim poskusom likanja. Koračil je po prostoru in tudi sam postavljal vprašanja, medtem ko je godrnjal zaradi prometa in me zavrnil, ko sem mu želel naliti kavo, saj si jo raje sam.

Boštjan Gorenc - Pižama, polikulturnik

Avtor ene najbolje prodajanih in tudi najbolj odmevnih knjig leta sLOLvenski klasiki 1, ki je bila na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu razglašena za knjigo leta in je v enem letu že tretjič ponatisnjena. Prevajalec knjižne antologije Georgea R. R. Martina Pesem ledu in ognja, po kateri snemajo ta hip najbolj priljubljeno televizijsko serijo Igra prestolov. Soavtor najbolj priljubljenih slovenskih podkastov, ki nastajajo za mrežo Apparatus. Avtor in protagonist ene najuspešnejših domačih celovečernih stand-up predstav 50 odtenkov njive, ki je doživela že 75 ponovitev. Četrti dobri mož, ki v domove prinaša jezikovne dobrote.

Dr. Ciril Ribičič, nekdanji ustavni sodnik

Z dr. Cirilom Ribičičem, članom druge generacije ustavnih sodnikov, smo se pogovarjali o zapuščini tretje generacije ustavnih sodnikov, ki zdaj odhaja. In o izzivih, ki čakajo četrto generacijo, ki jo bo državni zbor izvolil v letošnjem in prihodnjem letu. Izzivov za ustavne sodnike bo po njegovem mnenju prej več kot manj, najpomembnejše pa se mu zdi, da bi se ustavno sodišče spet vrnilo k odločnejši obrambi pravic manjšin pred težnjami večine in obrambi še ene ustavne pravice, ki so jo v zadnjih letih povsem zanemarili – socialne države.

Dr. Nada Rotovnik Kozjek, prehranska strokovnjakinja

Ob poplavi različnih opozoril, oglasov in nasvetov o zdravi prehrani je pogovor z doc. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., ustanoviteljico in vodjo ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu, pravi balzam za dušo. Kot pravi, je večino teh nasvetov najbolje preslišati in zaupati sebi. Problem pa je, ker svojega telesa v kakofoniji zunanjih dražljajev sodobnega sveta niti več ne slišimo. In ker je v Sloveniji na vsakega resničnega prehranskega strokovnjaka vsaj trideset ljudi, ki se za prehranske strokovnjake izdajajo, je postavljanje stvari na svoje mesto zanjo in za njene kolege postalo sizifovo delo.

Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča

Bolnišnice drobijo večja naročila na manjša, zato da se izognejo javnim r azpisom. Več kot polovica vsega medicinskega materiala se nabavlja prek naročilnic. Naročila nabavnim službam narekujejo zdravniki, vsak svoje, cene pa določajo posredniki, ki služijo s previsokimi maržami. Na ministrstvu za zdravje so šele pred kratkim začeli resneje razmišljati o prekinitvi začaranega kroga, vendar pa izstop iz njega ne bo preprost. Če bi se pri nabavi zdravil in medicinskotehničnih pripomočkov res želeli izogniti posrednikom, bi morali najprej doseči spremembo evropskih predpisov. Se slovenska politika, vajena podrejanja Bruslju, upa spustiti v to bitko? Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom.

Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister

Nekdanji grški finančni minister, profesor ekonomije dr. Janis Varufakis, je februarja letos v Berlinu ustanovil panevropsko politično gibanje s kratico DiEM 25, ki si prizadeva demokratizirati Evropo. Medtem ko vsi rušijo Evropo, jo Varufakis brani. Varufakisa ni treba predstavljati, manj znano o njem je le to, da je bil tudi svetovalec družbe Valve Corporation, ene največjih izdelovalk računalniških igric.To nedeljo bo Varufakis gost Filozofskega gledališča, filozofskega »festivala« v Zagrebu, ki ga organizira in vodi avtor tega intervjuja, dr. Srećko Horvat, in ki je v zadnjih letih gostil Slavoja Žižka, Saskio Sassen in Richarda Senneta ter Thomasa Pikettyja.

Dalibor Matanić

Dalibor Matanić je hrvaški filmski režiser, ki je v začetku prejšnjega desetletja zaslovel s filmoma Blagajničarka bi rada na morje (Blagajnica hoće ići na more) in Prijetna mrtva dekleta (Fine mrtve djevojke). Lani je za film Zenit (Zvizdan) v Cannesu, na enem najpomembnejših filmskih festivalov na svetu, prejel nagrado v sekciji Posebni pogled, letos pa je po devetih celovečernih in številnih kratkih filmih posnel prvo televizijsko nadaljevanko Časopis (Novine), ki je na Hrvaškem dvignila precej prahu v novinarskih in cerkvenih krogih. Pravice za serijo, ki ima nemalo privržencev tudi pri nas, so že odkupili za predvajanje na tujih televizijah, morda se ji obeta celo ameriška različica.

Barack Obama, ameriški predsednik

Dogovoriti se za intervju z odhajajočim ameriškim predsednikom Barackom Obamo je pravi podvig; s tujimi mediji se redko pogovarja. Televizijska postaja ARD in tednik Spiegel sta se zato odločila, da bosta ameriškega predsednika skupaj zaprosila za intervju. Besedilo je daljša različica pogovora, ki je potekal v četrtek, 17. novembra 2016, in ga je postaja ARD zvečer predvajala v krajši različici.

Aleksander Doplihar, vodja ambulante Pro bono

Aleksander Doplihar že 15 let vodi ambulant o , namenjeno ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Do osamosvojitve je bil direktor združenega zdravstvenega doma Kamnik, Domžale in Litija. Leta 1991 se je upokojil in potem spoznal, da precejšen del prebivalstva nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja – čeprav naj bi imel vsaj na deklarativni ravni v Sloveniji vsak zagotovljeno zdravstveno oskrbo. Tako je s podporo ljubljanske mestne občine, Slovenske filantropije in Karitasa leta 2001 prevzel vodenje ambulante Pro bono. V očeh javnosti je postal zdravnik, ki jemlje Hipokratovo prisego zares. Ali pa zdravnik, ki rešuje ugled svojega ceha. V tem času je prejel veliko nagrad, lani tudi odlikovanje predsednika republike Boruta Pahorja. Čeprav se zaradi poškodbe kolena iz otroštva težko giblje, vsak teden iz Kamnika še vedno prihaja na delo v Ljubljano. Tudi ta teden je prišel, sredi zdravniške stavke.

Marko Milosavljević

Ko se je od nekod pojavil Facebook, je bilo to orodje nekaj novega, omogočalo je izmenjavo informaciji, fotografij, posnetkov, nastala so prijateljska omrežja, povezave, Facebook je med seboj povezal ljudi. Hkrati je nezdržno rasel, se krepil, njegov doseg je presegel milijarde uporabnikov. Danes je Facebook enako velik kot Google, za mnoge ljudi pomeni internet, njegova moč je neizmerljiva. Facebooka nihče zares ne nadzira, ne uporabniki ne države. Po zmagi Donalda Trumpa, po zmagi populistično-brutalne govorice, prepojene z lažmi in stereotipi, se je v svetu, kjer resnica nima več nikakršne teže, postavilo vprašanje, kakšna je pravzaprav vloga Facebooka, kako kroji sedanjost, prihodnost, kdo ga lahko omeji. Facebook je postal prevelik, da bi ga lahko ignorirali.

Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike

Tragična zgodba dveletne Neže Arnolj, ki so jo avgusta na Pediatrični kliniki sprejeli zaradi popuščanja srca, je po ustaljeni medijski metodi postala nov dokaz o koruptivnosti in neživljenjskosti slovenskih zdravnikov. Deklica, ki jo je med čakanjem na presaditev srca prizadela možganska kap, kljub napovedim zdravnikom o skorajšnji smrti še vedno živi. Starši, ki so se od deklice enkrat že poslovili, pa zdaj slovenskim zdravnikom ne zaupajo več in zahtevajo zdravljenje v tujini, česar pa zavarovalnica brez privolitve zdravnikov ni pripravljena plačati.

Zoran Smiljanić: Adios, Meksikajnarji!

Mineva dobrih 11 let, odkar je v tejle reviji začel izhajati stripovski serial Meksikajnarji. Tistega davnega julija 2005, ko smo bili še mlajši in lepši, ne pa tudi pametnejši, je v Mladini izšel članek Jaz pa pojdem v Meksiko, v katerem je Max Modic zaslišal koscenarista in risarja Zorana Smiljanića (drugi koscenarist je Marijan Pušavec). Pogovarjala sta se o njegovem dotedanjem delu, predvsem pa sta temeljito pretresla nastajajoči serial, kakršnega pri nas še ni bilo. Napovedana saga o slovenskem osvajanju Mehike je bila zastavljena tako velikopotezno, obsežno in kompleksno, da je marsikdo dvomil, ali bo avtorski dvojec brez krmarja začeto tudi zares speljal do konca. Članek je bil opremljen s fotografijo Boruta Krajnca, na kateri Smiljanić v maniri mehiških pistoljerov s cevjo kolta skoraj penetrira v mojstrov objektiv.

Igor Šoltes, evroposlanec

Doma, v Sloveniji, bodo poslanci v kratkem odločali o dveh vprašanjih, ki sta Šoltesova »specialiteta«. Eno je vpis pravice do pitne vode v slovensko ustavo. Drugo pa je ratifikacija sporazuma med Evropsko unijo in Kanado o prosti trgovini, tako imenovani sporazum CETA. Igor Šoltes, ki se je odpravil v politiko z ustanovitvijo društva »Verjamem«, je verjetno eden redkih, ki pred spanjem berejo prostotrgovinske sporazume. Domnevamo sicer, da je takšnega čtiva vajen že iz prejšnjih devetih let službovanja na čelu računskega sodišča. Že tedaj je v imenu čistejšega okolja odstavljal (dva) ministra. Zdaj si je zastavil širše cilje. Postal je eden bolj gorečih kritikov globalizacije.

Bob Dylan

»To pa ni kar tako …« Bob Dylan iz Nobelove nagrade za literaturo ne dela ravno cirkusa. A orač ledine iz 60. let zdaj vsaj končno govori o tem, da bo postal prvi glasbenik, ki mu bodo odprli vrata v najelitnejši literarni klub na svetu.

Tariq Ali, filozof in aktivist

Tariq Ali (1943), britansko-pakistanski filozof, novinar, pisatelj in aktivist, je eden izmed najvplivnejših sodobnih intelektualcev na politični levici. Rodil se je novinarju Mazharju Aliju Khanu in aktivistki Tahiri v pakistanskem Lahoreju, tedaj delu Indije pod britansko upravo. V šestdesetih letih je moral zaradi nasprotovanja diktaturi v Pakistanu v izgnanstvo. Izbral je Veliko Britanijo in tam na Oxfordu študiral filozofijo, politologijo in ekonomijo.

Justin Clemens, avstralski pesnik in filozof

Justin Clemens (1969), avstralski pesnik in profesor filozofije na Univerzi Melbourne, je v mednarodnem okolju znan po raziskovalnem delu na področju psihoanalize, evropske filozofije in po analizah sodobne avstralske umetnosti in literature. S Clemensom, ki je predaval na nedavni filozofski konferenci v Ljubljani, smo se pogovarjali o fenomenu »ponavljanja«, osrednji temi konference, in o najbolj žgočih problemih avstralske družbe.

Ursula Huws, sociologinja

Ko je vlada nad čim tako navdušena, kot je zdaj nad digitalnimi tehnologijami, se je treba vprašati, kaj bo to res pomenilo za ljudi. Drugače od slovenske vlade in drugih utopistov valižanska sociologinja Ursula Huws ve, da se kapitalizem neprestano spreminja in širi na nova področja. Ursula Huws je zaposlena na Univerzi v Heartforshiru v Veliki Britaniji. Z njo smo se pogovarjali prek Skypa. Fotografije je pred nekaj tedni v Latviji posnela njena doktorska študentka Kaire Holts.

Dr. Darko Suvin, filozof

Dr. Darko Suvin (1930, Zagreb) se je večino akademske kariere ukvarjal s književnostjo, predvsem z dramskim teatrom in žanrom znanstvene fantastike. Poučeval je na univerzah v Zagrebu, Massachusettsu in Indiani, pa na McGillovi univerzi v Montrealu, kjer je postal zaslužni profesor in član Kanadske akademije znanosti in umetnosti.

Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo?

Dr. Matjaž Zwitter, onkolog

Dr. Zwitter je večji del svoje zdravniške kariere posvetil zdravljenju pljučnega raka. Za kratko obdobje je deloval tudi kot direktor Onkološkega inštituta, ravno dovolj, da je pristojne prepričal v nujnost gradnje nove stavbe. Pred kratkim se je upokojil, še vedno pa je aktiven na področju, ki je njegova strast – na področju medicinske etike. Kot članu komisije za pravna in etična vprašanja mu je bila zaupana naloga vodje ekipe, ki je zadnji dve letih pripravljala nov Kodeks zdravniške etike. Tega je Zdravniška zbornica sprejela prejšnji teden, uradno pa bo začel veljati z objavo v novembrski številki njenega glasila ISIS.

Mojmir Mrak, ekonomist

S profesorjem mednarodnih financ dr. Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani o težavah največje nemške investicijske banke Deutsche Bank, o tem, zakaj bo nemška vlada to gigantsko banko za vsako ceno reševala, o vračanju koncepta socializacije izgub, o dvoličnosti velikih držav članic EU, pa tudi o tem, ali je Slovenija pripravljena na morebitno novo veliko finančno krizo.

Oliver Frljić, gledališki režiser

Hrvaški režiser Oliver Frljić (1976) zna s svojimi predstavami dregniti v občutljive točke družb tam, kjer režira. S sebi lastnim gledališkim jezikom, ostrim in brezkompromisnim, hoče priklicati kolektivne travme iz podzavesti narodov, da bi se soočili z njimi. Zaradi takšnega razumevanja vloge gledališča v družbi si je na Hrvaškem nakopal srd cerkvenih in nacionalističnih dušebrižnikov, ki mu grozijo celo s smrtjo.

Dr. Danilo Zavrtanik

Dr. Danilo Zavrtanik je fizik, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja delal v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Prav lahko bi za vedno ostal v tujini, če ga ne bi po osamosvojitvi poklicali s prošnjo, naj se vrne in prevzame vodenje Instituta Jožef Stefan. Direktor je bil med letoma 1992 in 1996, v tem času pa je načrtoval preobrazbo inštituta v tehnično univerzo po vzorcu ameriškega MIT-ja. Načrt se mu ni izšel. Pustil je službo na inštitutu in prevzel leto prej ustanovljeno Fakulteto za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki se je leta 1998 preimenovala v Politehniko Nova Gorica, leta 2006 pa je dobila status univerze. Od takrat deluje kot rektor prve slovenske zasebne univerze, prav tako pa predava astrofiziko na njihovi Fakulteti za naravoslovje in sodeluje v mednarodni kolaboraciji Pierre Auger, v okviru katere znanstveniki s pomočjo observatorija v Argentini preučujejo kozmične žarke visokih energij.

Zala Turšič

Zala Turšič ve, da Sindikat Mladi, ki ga vodi, med sindikati izstopa. Mladi niso posebna poklicna skupina in nimajo svoje kolektivne pogodbe. Kljub temu se na trgu delovne sile z nekaterimi težavami srečujejo pogosteje kot drugi delavci. Oblast te težave rešuje z moraliziranjem in s številnimi, a nikoli zares učinkovitimi ukrepi. Zato je pomembno, da imajo mladi delavci svojega predstavnika.

Andrej Možina

Napetost pred poskusom prve sistemske reforme slovenskega zdravstvenega sistema po osamosvojitvi raste. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc za jesen napoveduje predstavitev vrste zakonov, s katerimi bi preuredili sistem financiranja in pravic v zdravstvu, napoveduje solidarnejši sistem, prvi med zdravniki, predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, pa ji očita, da vzrokov za težave še vedno ne razume, in ji napoveduje neuspeh. A na drugi strani ima tudi sama zbornica težave. Zaradi premajhne udeležbe maja volitve novega predsednika zbornice niso uspele, na skupščini, ki bo čez nekaj tednov, bodo razpisali nove, ministrstvo pa napoveduje ukinitev obveznega članstva. Na kateri strani javno-zasebnega so torej zdravniki? In zakaj, zaradi svojih interesov ali skrbi za paciente?