Dr. Mato Gostiša

Dr. Gostiša je najboljši poznavalec soupravljanja delavcev v Sloveniji. Že leta 1993 je napisal priročnik Kako se ustanovijo sveti delavcev. Lani je vsa svoja dognanja, kar zadeva delav-

Nina Bunjevac

Te dni se je kot gostja Stripolisa pri nas mudila Nina Bunjevac, avtorica grafičnega romana Očetnjava, o katerem pohvalno govorijo mediji velikega formata. Je hči terorista in četniške ikone Petra Bunjevca, ki je – dokler ni nekega dne leta 1977 v neki kanadski garaži, menda po nesreči, eksplodirala bomba – pomagal kovati nacionalistične velikosrbske načrte. Ti so vključevali zrušitev komunistične oblasti in ponovni vzpon Kraljevine Jugoslavije, s svojo odsotnostjo pa je dal podlago delu svoje hčerke. Nina Bunjevac poskuša razumeti, kako intimno vpliva na politično in obratno. Je Kanadčanka, Srbkinja ali – še najraje – Jugoslovanka.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Po poletju, ki je potolklo kar nekaj vročinskih rekordov, na področju podnebnih sprememb postaja vse bolj vroče. Bliža se namreč decembrska mednarodna podnebna konferenca, na kateri naj bi se svetovne države končno strinjale o čem več kot zgolj o tem, da je ukrepanje potrebno. Dr. Lučka Kajfež Bogataj, slovenska članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC), je optimistična kot že dolgo ne. Pa čeprav s kritiko na račun tako domače kot mednarodne situacije ne skopari.

Bogomir Kos

Bogomir Kos je eden od bolj izkušenih slovenskih bančnikov. V začetku devetdesetih let je vodil agencijo za sanacijo bank, nekakšno slabo banko, ki je od treh največjih slovenskih bank prevzela slaba posojila in jim v zameno dala obveznice z jamstvom države. To je bila po oceni tujih strokovnjakov do tedaj najuspešnejša sanacija bančnega sistema v svetu. Od leta 1993 do 1995 je bil namestnik guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, nato je bil namestnik direktorja Združenje bank Slovenije, pa član uprave Abanke in nato svetovalec direktorja Klirinško-depotne družbe. V začetku 2007 se je zaposlil v Probanki, kjer je sprva vodil oddelek za upravljanje tveganj, od leta 2012 do likvidacije te banke pa je bil predsednik uprave. Zdaj je svetovalec vodstva KD Group. Prepričan je, da likvidacija Probanke ni bila potrebna, da bi se ji lahko izognili in da je Banka Slovenije pri likvidaciji vztrajala zaradi pritiskov iz Frankfurta.

Miha Turšič

Miha Turšič se ukvarja z umetnostjo v vesolju. Na prvi pogled je to bizarno, a samo tisti, ki je »slep«, ne vidi pomena kulturalizacije vesolja. Miha Turšič je bil še nedavno direktor Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) v Vitanju, a je odstopil in 1. oktobra začel gladovno stavko. Odkar je ministrstvo prevzela ekipa iz Kamnika, tako pravi, so se stvari zapletle, ministrstvo je tako rekoč ustavilo financiranje zavoda, govori o napačnih računovodskih izkazih, o neodgovornem ravnanju z javnimi sredstvi, o sporni obračunski dokumentaciji. Turšič vse obtožbe zavrača in odgovarja, da gre za cinizem oblasti, birokratsko politikantstvo, vsa javna sredstva naj bi bila porabljena za program zavoda. Pri stavki bo vztrajal, dokler se ne izpolnijo njegove tri zahteve: odstop državne uradnice, preoblikovanje Ksevta v nacionalno funkcionalno institucijo, povečanje sredstev državnega proračuna za kulturo na dva odstotka.

Sporazum za osiromašenje delavcev

Glavni namen TTIP-ja (prostotrgovinskega sporazuma o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu) je liberalizacija ekonomskih odnosov med ZDA in Evropsko unijo. Toda civilnodružbene organizacije, tudi s protesti na spletu in na ulicah, svarijo, da ta sporazum koristi predvsem največjim in najmočnejšim korporacijam, najspornejši pa je zanje mehanizem ISDS, na podlagi katerega bi korporacije lahko tožile države, če bi se jim posel izjalovil pri projektih, ki so skladni z določbami TTIP-ja, ne pa z nacionalno zakonodajo in standardi.

Henrik Brun

Ljubljano opisuje roman Paula Coelha Veronika se odloči umreti ali pa denimo Slovensko poletje mladega francoskega pisatelja Clementa Benecha, zdaj pa jo je za kraj dogajanja v knjigi izbral še en tuj avtor. Tokrat jo je ovekovečil večkrat nagrajeni raziskovalni novinar in nekdanji vojni poročevalec Henrik Brun. Roman Danska zanka je te dni izšel tudi v slovenščini, avtor pa bo na začetku oktobra ponovno obiskal Slovenijo.

Dr. Rastko Močnik

Je eden tistih intelektualcev, ki spremlja Slovenijo že od študentskih uporov leta 1968. Dr. Rastko Močnik je po poklicu sociolog, sicer pa pripadnik generacije, v kateri je bilo kritično razmišljanje vrednota, ne pa izraz neprimernega vedenja, kot opaža danes, ko je denimo treba vsako izjavo »cenzurirati«, jo politično »uravnotežiti«. Z njim smo se pogovarjali ob prihodu beguncev skozi Slovenijo in v trenutku, ko je na več državnih institucij naslovil peticijo »Za javno televizijo, ki bo vredna svoje javnosti«. V njej je zapisal, da aktualno vodstvo RTV Slovenija ne zmore popeljati javne televizije na raven, ki bi ustrezala sedanji intelektualni proizvodnji na Slovenskem. Kar pa je po njegovem prvi pogoj za kakršnekoli spremembe. Intervju je nastal na podlagi pogovornega večera, ki smo ga z Močnikom imeli v Ljubljani.

Eric Toussaint

Profesor Eric Toussaint, belgijski zgodovinar in politolog, se že več kot četrt stoletja ukvarja z dolžniško krizo. Leta 1990 je bil med ustanovitelji mreže organizacij Odbor za odpis dolga tretjega sveta (CADTM). Je avtor številnih knjig, v katerih razčlenjuje vlogo Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke pri širjenju neoliberalnega modela v gospodarstvu in družbi, natančno analizira, kako z dolgom podrediti države, da delujejo v skladu z interesi kapitalskih trgov in centrov moči.
Kot član ali predsednik odborov za resnico o javnem dolgu je uspešno svetoval vladam držav z južne poloble, ki so imele opraviti z javnimi dolgovi. Zadnja leta proučuje javni dolg v državah članicah Evropske unije. Leta 2011 je skupaj z Damienom Milletom napisal knjigo AAA: revizija, odpis, drugačna politika, da bi pojasnil, zakaj so nekateri dolgovi zadolženih držav evropskega obrobja protipravni, nelegitimni in sovražni. In kaj storiti.

Organska glasbena revolucija

Dve leti po izidu albuma Plavi avion sta Darko Rundek in njegov Cargo Trio (poleg njega ga sestavljata še Dušan Vranić - Duco in Isabel) na turneji, na kateri predstavljata najnovejši album Mostovi. Rundek pravi, da bi s prejšnjim albumom lahko sklenil svojo glasbeno pot (»Nekako se mi je zdelo, da bi težko napravil kaj boljšega.«), toda kritiki se s tem ne strinjajo. Čeprav je album Mostovi izšel šele pred kratkim, so ga številni razglasili za najboljši album desetletja in še več. »Nekateri od verzov na tem albumu so najlepši zgled Rundekove poetike nasploh,« pišejo na spletni strani perun.hr. »Nenavadno prijetna ter našemu času in prostoru primerna izdaja, album Mostovi je domiselna stvaritev, ki kaže ustvarjalnost na dveh ravneh: v domišljenih in pronicljivih besedilih ter zvočnem kolažu raznolikih glasbenih vplivov, spretno uravnoteženih v zelo posebnem in privlačnem izdelku,« pišejo kritiki na spletni strani muzickazona.ba.

dr. Andrej Robida

Ko se zgodi letalska nesreča, inšpektorji sestavijo vsak delček razbitine, da bi ugotovili resnični vzrok. V zdravstvu, predvsem v Sloveniji, pa se odgovorni še zmeraj zadovoljijo z iskanjem dežurnega krivca, če bolnišnicam medicinskih spodrsljajev že ne uspe pomesti pod preprogo. Otroški kardiolog dr. Andrej Robida se je že pred desetletji odločil, da se bo boril proti takšni »kulturi«. Po delu v tujini je med letoma 2001 in 2007 na ministrstvu za zdravje vodil oddelek za kakovost v zdravstvu, sopredsedoval je delovni skupini evropske komisije za varnost pacientov in sodeloval pri tako rekoč vseh najpomembnejših nadzorih v Sloveniji, uvedenih zaradi zdravniških napak. Letos je kot član mednarodne komisije opravljal nadzor nad programom otroške srčne kirurgije v ljubljanskem kliničnem centru.

Dr. Gregor Majdič

Dr. Gregor Majdič je posebnež med slovenskimi znanstveniki. Medijsko je precej izpostavljen. Po eni strani zato, ker ne želi biti tiho ob novodobnem zavračanju znanosti, po drugi pa zato, ker zelo rad piše. To se kaže tudi v tem, da je med drugim izdal že dva zgodovinska romana.
Njegov štab je na ljubljanski Veterinarski fakulteti, kjer s pomočjo posebnih gensko spremenjenih miši preučuje vpliv hormonov in genov na razlike v možganih pri moških in ženskah. Delno je zaposlen tudi na mariborski medicinski fakulteti, kjer predava fiziologijo. Da ne izgubi stika s študenti, pojasni.
Čeprav je po osnovni izobrazbi veterinar, se ni nikoli neposredno ukvarjal z zdravljenjem živali. Je pa s pomočjo sodelavcev razvil novo metodo zdravljenja živali, ki imajo težave s sklepi, predvsem psov in konjev – z matičnimi celicami. In jo tudi komercializiral. Njegovo podjetje Animacell velja za eno prvih pravih slovenskih spin-out podjetij.

Marko Filli

Prepričan sem lahko zgolj o tistem, kar sam počnem. Na podlagi informacij, ki jih imam, pa lahko rečem, da se na RTV vse to, kar se nam očita, ne dogaja. V hiši ni čistk, torej množičnega odpuščanja, gre zgolj za nekaj primerov prekinitve sodelovanja. Sindikatom smo dali zavezo, da bomo sodelavce o odpovedi pogodb obveščali vsaj mesec dni prej, in temu smo tudi sledili. Sam pa sem zahteval, da morajo biti dane individualne, pisne obrazložitve.

Morrissey

Vsi vemo, Morrissey je včasih pel pri skupini The Smiths. Tisti kultni manchestrski skupini, ki ji je v pičlih petih letih obstoja na sila netipični podlagi miline, bistrosti in žalosti uspelo zgraditi imperij, zaradi katerega se danes uvršča med najpomembnejše alternativne skupine vseh časov. Tisti skupini, ki je v thatcherjanski Angliji najbolje razumela, da se je proti hladu in krutosti z nečim treba boriti, in s čim bolje kot s šopkom rož, ki ti bingljajo iz riti, in z nežno besedo, ki se vsiplje z ustnic. Tisti skupini, ki nas je naučila, da so tudi revščina, družinsko nasilje, boj za pravice živali, predvsem pa nežna otožnost teme, ki jih je vredno povzdigniti v rock’n’roll. Prosil je, naj ga peljemo ven, se spraševal, kdaj pride ljubezen, bil nesrečen, na glas, predano, prepričano, iskal službo, jo našel in bil še bolj nesrečen, iskal slavo in zahteval pozornost, jo dobil, pa tudi ni pomagalo, leta so minevala, The Smiths so razpadli, žalost pa se je okrepila v zagrenjenost. A prizadevnost je ostala in obstala. Od takrat do danes mu je uspelo pridelati deset studijskih albumov, napisati Avtobiografijo, menda se zdaj loteva romana.

Dr. Orest Jarh

Orest Jarh je bil kar 16 let – do lani – direktor Tehniškega muzeja Slovenije, katerega glavna postojanka je nekdanji kartuzijanski samostan v Bistri pri Vrhniki. V njem je zaposlen že skoraj 20 let in v vsem tem času skrbi za njegov elektrooddelek. Njegov prvi projekt – prikaz eksperimentov Nikole Tesle – je še danes ena glavnih atrakcij muzeja.

Dr. Dimitrij Rupel

Dimitrija Rupla je težko opredeliti, nekoč je podpiral levico, z leti, ko je postal modrejši, pravi danes, je postajal konservativnejši. Vseskozi je bil samosvoj, tako se je pred meseci znova dokončno razšel z Janšo, podobno kot je storil v času razhoda Demosa, ko se ni strinjal z Janševim mnenjem, da je treba »družbeno strukturo prestaviti na desno«. Kasneje je na to malce pozabil. SDS je zapustil zaprepaden, osupel je, kako se ravna z ljudmi, tudi nad tem, kaj se znotraj te stranke dogaja s kritiki Janeza Janše. Sedaj zase pravi, da je predvsem liberalec. A ne smemo se sprenevedati, Rupel se ni spremenil, v Sloveniji po njegovem še vedno vlada globoka država, mediji so katastrofalni, večina politikov nesposobna. Tudi danes bi, kljub vsemu, kar se je zgodilo z Irakom, in ne glede na to, da je to ameriško posredovanje zanetilo vojne v sosednjih državah, podprl napad ZDA na Irak. Vilensko izjavo bi podpisal še enkrat.

Dr. Robi Kroflič

Če je nekoč veljalo, da ima univerza določeno mero avtonomnosti, je danes ta vedno bolj načeta. Izobraževanje je danes vedno manj »učenje za hojo po poti iskanja resnice« in vedno bolj dresura za učinkovito in konkurenčno sprejemanje temeljnih družbenih pravil. Vse to se dogaja zelo subtilno, a te stvari je mogoče prepoznati in poimenovati, tudi znotraj visokošolskega študija.

Slavko Goldstein (1928 - 2017)

Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel.

Srna Mandič

Vlada napoveduje, da naj bi v naslednjih desetih letih najemniški trg okrepili z več tisoč novimi stanovanji. Tako naj bi mladi veliko hitreje prišli do lastnega bivališča. Načrt je ambiciozen, vendar verjetno ne prav realen, meni sociologinja prof. dr. Srna Mandič, predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje in predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Dr. Stane Kavčič

O zagotavljanju samooskrbe, ekološkem kmetijstvu in populistični kmetijski politiki

Dušan Šarotar

Dušan Šarotar (roj. 1968 v Murski Soboti), pisatelj, pesnik in scenarist, ki je v Ljubljani študiral sociologijo kulture in filozofijo, zadnja leta v svojih romanih piše o že skorajda pozabljeni kategoriji – dušah. Njegovo pisanje je poetično in na trenutke deluje melanholično. Kot da bi skušal na slikarsko platno preslikati notranje krajine svoje biti. V romanu Panorama, v njem pripoveduje o izseljencih, ki jih je zadnja leta spoznaval na potovanjih po Evropi, je ta postopek prignal do skrajnosti. Panorama, ki je bila letos nominirana za nagrado kresnik, je zahteva po upočasnitvi časa in povabilo k refleksiji, meditaciji in razmisleku o tem, kaj se dogaja okrog nas in v nas ter kako živimo. Je zahteven roman, brez klasične romaneskne zgodbe, vendar se branje obrestuje. »Panorama je morebiti subverzivna prav zato, ker ustavlja čas. Ne upam si niti pomisliti, da bi bila subverzivna, ker človek nima več zbranosti, da bi se lahko prebil skozi takšno knjigo. Druga stvar je govoriti, da nimaš časa, da bi prebral knjigo – to pa je že politično vprašanje,« pravi Šarotar.

Amy Poehler

Amy Poehler je scenaristka, producentka, igralka, komičarka, voditeljica, avtorica knjige in – saj res! – plesalka breakdancea. Ob vsem tem človek upravičeno pomisli, da je svojčas temeljito razmišljala o prihodnosti, le kako bi ji sicer lahko uspelo na toliko različnih področjih.

Dejan Židan

Dejana Židana smo ujeli med dopustom. Doma, v Murski Soboti, pred knjižnico, kjer si je izbiral poletno branje. »Rad berem znanstveno fantastiko, to me sprosti,« je povedal. »Berem diagonalno, vse, kar lahko dobim, knjige kupujem tudi v tujini.«
Židan v vladi vodi ministrstvo za kmetijstvo, poleg tega je predsednik koalicijske stranke. »Mi smo tisti, ki nam je uspelo spremeniti poglede na privatizacijo,« pravi, a hkrati dodaja, »da se od SD včasih pričakuje preveč«. Moč ene politične stranke je pač zmeraj omejena z močjo drugih. Še vedno je prepričan, da je bila odstavitev Janka Vebra velika napaka premiera Mira Cerarja, a stranka SD vseeno ostaja v vladi. Sedaj, ko je znova ustavljena prodaja Telekoma, se je po njegovem ponudila priložnost, da politika še enkrat premisli o prodaji tega podjetja.

Ralf König

Ralf König je nesporni kralj stripovske umetnosti. Niti sam ne ve natančno, koliko knjig je v 35 letih kariere izdal. Lani konec leta smo pri založbi VigeVageKnjige končno dočakali prvi prevod njegovega dela v slovenščino: Prototip na novo osmišlja, kar se je zgodilo v rajskem vrtu. Letos je pri založbi Škuc izšel naslednji, Super paradiž. Stripar z navdušujočim smislom za humor, ki premika meje – ne le stripovske umetnosti, marveč tudi v boju za pravice skupnosti LGBT.

Božo Repe

Zgodovinar Božo Repe je v svoji najnovejši knjigi S puško in knjigo: Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945 v enem zamahu podrobno opisal nastanek, razvoj in ustroj NOB v Sloveniji, ki je želel, tudi s pesmijo in knjigo, iz »naroda hlapcev narediti narod junakov«. Avtor opisuje zapletena razmerja v času vojne, ko so stare politične elite skupaj s predstavniki katoliške cerkve na Slovenskem, čeprav je slovenskemu narodu grozil etnocid, sprejele napačne odločitve. Repe je v pogovoru zgodovinsko pojasnil formo mentis teh skupin med vojno znotraj »meščanskega tabora« in znotraj rimskokatoliške cerkve v Ljubljanski pokrajini, pa tudi v sami Osvobodilni fronti, ki je imela prav tako opraviti z deviacijami in »levimi odkloni«. Opozarja, da ni bilo objektivnih razlogov za nevarne delitve ljudi v boju proti okupatorjem, pa tudi, da bi meščanski blok, ki se je bal boljševizma, lahko organiziral, namesto čakanja na zaveznike, svoje odporniško gibanje, tako kot se je to dogajalo v nekaterih drugih evropskih državah.

Dieter Plehwe

Neoliberalizem je postal prevladujoča družbena teorija, ker so bili neoliberalci dejavni, ko je bila levica prepričana, da bodo njene ideje solidarnosti večno veljavne, pojasnjuje Dieter Plehwe iz berlinskega Znanstvenega centra za družboslovne raziskave.
Plehwe raziskuje družbeno neenakost in socialne politike, predvsem pa širjenje neoliberalne družbene teorije. Neoliberalci danes niso nič manj dejavni kot nekoč, levica pa se še vedno ni zbudila, še poudarja nemški sociolog.

Marjan Mačkošek

Šestdesetletni strojnik Marjan Mačkošek je glavni direktor jeklarske družbe Štore Steel, od maja letos pa tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Na vodilnih položajih v štorski železarni je že tri desetletja, sodeloval je tudi pri sanaciji in prestrukturiranju Slovenskih železarn. Od septembra 2009 do aprila 2011 je bil član in nato predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško, potem pa je zaradi nesoglasij z vodstvom pivovarne s tega položaja odstopil. Pravi, da v dveh letih, kolikor traja mandat predsednika zbornice, ne more narediti čudežev in vsega obrniti na glavo. Kar pa ne pomeni, da vodenje zbornice jemlje zlahka. Nasprotno. Odločen je, da slovenskemu gospodarstvu vrne ugled in vpliv. »Ne sprašujte, kaj gospodarstvo lahko stori za vas, ampak kaj lahko vi storite za gospodarstvo,« svetuje slovenskim politikom.

Dr. Dragan Petrovec

Nasilje pod masko je naslov najnovejše knjige dr. Dragana Petrovca, raziskovalca na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V njej je popisal številne primere nasilja, ki smo jim vsi priča iz dneva v dan, pa ob njih gledamo stran. Recimo nasilje vodstvenega kadra nad podrejenimi v vojski, policiji, v drugih ustanovah »zaprtega« tipa, znotraj cerkve pa farmacevtsko nasilje nad »množico« domnevno duševno bolnih ljudi, nasilje večine nad manjšinami, ne nazadnje nasilje nadrejenih nad podrejenimi v slehernem podjetju … Sprašuje se, ali je res večina ljudi dobrih in le peščica slabih. Kdor prebere knjigo, ne more biti več prepričan o pravilnosti te ljudske modrosti. Zdi se celo nasprotno.

Sir Richard J. Roberts

Dr. Richard J. Roberts je leta 1993 skupaj s Phillipom Sharpom prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino za odkritje specifičnosti izražanja genetskih informacij v višjih organizmih, s čimer sta leta 1977 postavila pomemben mejnik na poti v sodobno bioznanost. Je torej eden najuglednejših svetovnih znanstvenikov, strokovnjakov za molekularno biologijo in genetiko. Prejšnji teden je bil gost ljubljanske univerze, kjer so mu ob tej priložnosti podelili častni doktorat.
Za nagovor ob podelitvi si je izbral nekonvencionalno temo – gensko spremenjene rastline. Nasprotovanje tej novi tehnologiji po njegovem povzroča neopravičljivo veliko škodo človeštvu.

Ciril Zlobec

Devetdesetletnik Ciril Zlobec, pesnik, pisatelj, publicist, urednik, akademik in nekdanji politik, se je rodil 4. julija v Ponikvah na Krasu, v tedanji italijanski državi. Zavedni Slovenec je že od mladosti s slovensko pesmijo in pregovorno kraško trmo kljuboval fašizmu, zaradi česar so ga, semeniščnika, leta 1941 izključili iz gimnazije v Gorici in Kopru. Leta 1942 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, postal aktivist OF, po konfinaciji in kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom. Po vojni je končal študij na Filozofski fakulteti, se posvetil novinarstvu, urednikovanju, prevajanju in predvsem pesnjenju. Trideset let je bil urednik revije Sodobnost. Leta 1990 je postal član predsedstva Republike Slovenije.