• Maja Novak

    Maja Novak

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Ihta

    Trije policajski vici

    Prvi vic. Ko je gospa Merkel pred slabima dvema tednoma obiskala Grčijo, jo je pred domačini, ki nikakor ne morejo doumeti, da jim dobrosrčna mamka hočejo le dobro, da ji bodo nekega dne še hvaležni za njeno strogo vzgojo in da njeni varčevalni ukrepi globoko v duši bolj bolijo njo kot nje, varovalo kar sedem tisoč policistov. Čeprav Angela rada kuha, si začuda ni utrgala časa za sprehod po tržnici, v Atenah je ostala le sedem ur, to pa pomeni, da je bilo zaradi njenega obiska treba plačati 49 tisoč ur policijskega dela. Koliko evrov je to? Zagotovo bi z njimi lahko občutno polepšali življenje več grškim upokojencem, da jim ne bi bilo treba delati samomorov.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Hrvaška

    Piščevo prekletstvo

    Rodil se je pred 120 leti v Bosni, staršem Hrvatom, živel je v Višegradu, Zagrebu, Gradcu, Berlinu, Beogradu ... opredeljeval se je za Jugoslovana, integralista, po poklicu je bil pisec, diplomat, pesnik, pisal je v ijekavščini in ekavščini. Te dni je spletni brskalnik Google na srbski, hrvaški in bosanski domeni objavil sliko višegrajskega mostu Mehmeda paše Sokolovića, ključnega simbola iz romana Most na Drini, za katerega je Ivo Andrić prejel Nobelovo nagrado. S tem je Google zaznamoval obletnico rojstva pisca, ki je s svojim književnim delovanjem daleč presegel drobnjakarske ideje malih narodov, in ga pravilno, drugače kot počnejo balkanske kulturne elite, razglasil za »last« vseh treh tukajšnjih narodov.

  • Nobelovci

    Nobelova nagrada za ekonomijo je letos razveselila dva avtorja, profesorja Lloyda Shapleyja z UCLA in Alvina Rotha s Harvarda. Nagrajena sta za teoretski prispevek na področju teorije stabilnih alokacij in tržnega dizajniranja. Tej suhoparni javni obrazložitvi so potem dodali še nekaj preprostih primerov, ki so izzveneli precej eksotično. Dejansko pa Shapley velja za enega utemeljitev teorije iger, Roth pa je eden osrednjih ustvarjalcev sodobne teorije oblikovanja trgov. Letošnje skrito sporočilo švedske Kraljeve akademije je zato nekoliko zapleteno. Trgi so specifične družbene institucije, ki potrebujejo aktivno redizajniranje in kooperativno povezovanje različnih akterjev. Šele tedaj lahko postanejo naše orodje in ne čudežni »deus ex machina«.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Kolumna

    Verolomnež

    Švicarska vojska naj bi se urila za primer, da bodo v EU izbruhnili obsežni nemiri in bo treba meje zapreti pred begunskimi valovi. Vojske pogosto počno marsikaj, da upravičijo svoj obstoj, toda švicarsko urjenje je zlovešče.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Demon prve zapovedi

    V državi Sloveniji se je oblikovala prva zapoved – poskrbi za svoj čim večji zaslužek. Z njim pa še vera v načelo, da višja ko bo plača primusa v podjetju in ustanovi, bolj bo to prosperiralo. Poglejmo torej, kaj o tem pravijo dejstva.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Dva leva

    Osmrtnica

    Mevže in navadni demokrati imajo to čudno navado, da ob izgubi zaupanja odstopijo oziroma vsaj ponudijo odstop brez fige v žepu. Pravi demokrat nikoli ne odstopi. Niti ko izgubi na volitvah. To je pred leti lepo pokazal Lech Wałęsa, ki se je menda, potem ko ga je v predsedniški tekmi premagal Kwaśniewski, zaprl v kabinet, zastrl zavese in so ga morali prijatelji skoraj na silo zbezati iz brloga.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    Za vedno

    Med reformama trga dela in pokojninskega sistema ter ustanovitvijo državnega holdinga za upravljanje državnega premoženja je velika razlika: slabo in nesocialno zakonodajo, ki razgrajuje temelje družbe blaginje in socialne države, je v prihodnosti mogoče spremeniti, jo zapeljati v drugo smer, prodaja državnega premoženja pa je nepovratna. Slovenci še danes lahko opazujemo, kako hrvaška tobačna industrija postaja velik in razvejen finančni holding, kupec slovenske tobačne industrije pa si je v nekaj letih popolnoma povrnil naložbo, opustil proizvodnjo v Sloveniji in si ustvaril še ekstra dobiček z odprodajo elitnih zemljišč v središču Ljubljane. Seveda je to stara zgodba – a velja se je spomniti danes, ko bodo naprodaj še tisti redki preostali gospodarski velikani v slovenski lasti, od Petrola in Telekoma naprej.