• Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    26. 10. 2012  |  Mladina 43  | 

    Nobelove nagrade – v čigavih rokah?

    Eno je pri zadnji podelitvi Nobelove (tisti človekoljubni orožar) nagrade za mir razumljivo brez težav. Evropa, natančneje Evropska unija, prav zdaj potrebuje kakršnokoli spodbudo, zato ji je bila ta v naglici tudi podeljena. Če se odločimo vsaj malo preiskati zgodovino podeljevanja te nagrade, bomo brez težav odkrili, da je morala doleteti to evropsko gmoto prav v trenutku, ko jo je.

  • Tragedija skupnega

    Evropska bančna unija je bila najpomembnejša tema zadnjega evropskega političnega vrha v Bruslju. Vodilni politiki so obravnavali Van Rompuyevo vmesno poročilo o povezovanju fiskalne in bančne unije. Junijski načrt je temelj bančne unije videl v celovitem bančnem nadzoru, skupnih depozitnih poroštvih in posebnem mehanizmu za reševanje bank. Toda jeseni je imela Merklova drugačna stališča kot Hollande, Van Rompuy in Barroso sta spet predstavljala nekaj tretjega. Bančna unija namesto Arhimedove točke reševanja EU postaja bolj njena Ahilova peta.

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    26. 10. 2012  |  Mladina 43  |  Javna pamet

    Pravi kapitalizem

    Ena izmed najbolj poceni fint, na katere mečejo državljane Slovenije neoliberalni ideologi, je ideja, da večina naših težav izhaja iz tega, da v Sloveniji še nimamo pravega kapitalizma. In kaj je narobe s tem tukaj, da menda še ni pravi? Baje to, da ne posnemamo dovolj vneto obrednih gibov, zaradi katerih menda tam, kjer prav plešejo, kapitalizem deluje prav, na revni strani Alp pa narobe. Tam pravna država deluje, tu ne. Tam so kapitalisti pošteni, tu goljufajo. Tam se država ne vtika v njihove posle, pri nas jih ovira. Tam vsak disciplinirano dela, pri nas čvekamo, namesto da bi delali. Tam so razvite zasebne storitve, tu svizci (pezdirska domislica) zapravljamo davkoplačevalski denar.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    26. 10. 2012  |  Mladina 43  |  Kolumna

    Pasma mrzlih src

    Najbrž lahko rečemo, da so neoliberalci slabi ljudje. Ker pač širijo in izvajajo ideologijo, ki spravlja družbo v težave in veliko večino ljudi onesrečuje. Zelo očitno je, da dela neoliberalni kapitalizem škodo na številnih družbenih ravneh. Skotil je hudo krizo, družbena neenakost se veča, iz tega rastejo napetosti, kakršne so nekoč rodile fašizem. Vladavina srednjega razreda na Zahodu se končuje, nastajajo finančne in kapitalske oligarhije, ki se povezujejo s politiko in zastavljajo vprašanje, ali si predstavniška demokracija še zasluži to ime. In če je denar vrhovni cilj in merilo, je nujno ogroženo tudi okolje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 10. 2012  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Predsednik o piščancih

    Prvo soočenje predsedniških kandidatov na nacionalki je potekalo kot bitka s časom. Ker so vsakemu odmerili po minutko in pol, se je kot leitmotiv pojavljalo opozorilo voditeljice, da se govorec ni držal časovnega okvira. Pristop, ki je bil seveda razumljiv v obdobjih, ko je bilo v studiu po sedem, osem ali devet kandidatov, medtem ko je ob treh sogovorcih prisilen, omejevalen in s tem protisloven.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    26. 10. 2012  |  Mladina 43  |  Dva leva

    Kdo predsednik, kdo gos?

    To Martinovo nedeljo bo nekdo od trojice serviran na praznični povolilni večerji kot močno pečena, pravzaprav prismojena gos. No, morda celo dva, kajti obstaja realna, čeravno ne velika možnost, da se volitve končajo že v prvem krogu. Kot stvari sedaj stojijo, je sedanji predsednik Danilo Türk zelo blizu absolutne večine v prvem krogu. Vse je odvisno od tega, koliko svojih potencialnih volivcev mu bo uspelo pripeljati na volišče.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 10. 2012  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Izjemno

    Predstojnik največjega oddelka za travmatologijo in največje sodišče v državi nista osamljena, še zdaleč ne, ko opozarjata na nemogoče posledice varčevalnih ukrepov. Danes se to dogaja po vsej državi, po šolah in fakultetah, po institucijah, po upravnih organizacijah, bolnišnicah ... Razlog je bil vnaprej znan: ukrepi so bili linearni, brez razmisleka in predvsem brez izračunov in komunikacije s predstavniki institucij. Vsak poskus, da bi vladi vsaj razložili posledice, je bil takoj zatrt.