-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Ihta
Pa jih gledaš pa gledaš pa gledaš, predsednike namreč, prvi veze otrobe, oni spretnejši jih celo kvačka, iz njih dela makrame in kleklja čipke, idrijske ter bruseljske, tretji je šele po petih letih politike končno doumel, da je pri nas včasih treba nasprotnika s kolenom v mednožje, sit si jih, predsednikov, zato začneš preklapljati kanale, a kaj, ko drugod samo kuhajo. Kuhajo, kuhajo, kuhajo, kuharske oddaje so nova svetovna religija. Edini televizijski kanal, kjer si varen pred kuhanjem, je postal Animal Planet. Tam kuhajo samo takrat, kadar nastopajo opice.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Hrvaška
Zoran Milanović posveča svojemu telesu precejšnjo skrb. Zato se pogosto rekreira, še posebej rad kolesari. No, na položaju hrvaškega premiera pa se mu nenehno mudi, pravkar je namreč v državi razglasil izredne razmere. »Ni katastrofa, toda razmere so izredne,« je dejal in se s kolesom pognal po eni izmed zagrebških enosmernih ulic. V napačni, nedovoljeni smeri! Za njim pa, seveda, telesni stražarji v tistem ogromnem policijskem vozilu, s čimer bi zlahka povzročili prometno nezgodo. V njej bi kakopak kratko potegnili tisti, ki spoštujejo prometne znake, kajti premier na kolesu bi se že kako znašel. Recimo z elegantnim skokom na pločnik ali na bližnje drevo. Kakorkoli že, Milanović je izjemno očitno prikazal zanimivo strategijo svoje oblasti, ki se glasi: pripnite se, odpeljali vas bomo v napačno smer!
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Ekonomija
Velika recesija prinaša renesanso industrijske politike na ravni EU in njenih članic, pomembna postaja tudi v ZDA in drugod. Danes z njo dejansko razumemo vse oblike spodbujanja in usmerjanja gospodarske rasti in konkurenčnosti. Toda kako spodbuditi rast brez posebnega zadolževanja? Logika je preprosta. Namesto večne fiskalne konsolidacije z začaranim krogom varčevanja potrebujemo zasuk h konkurenčnosti in rasti, zaposlenosti in povečanju blaginje. To je tudi edina pot, kako lahko rešimo fiskalno in dolžniško krizo. Tega zasuka nihče ne jemlje dovolj resno. Slovenija je jeseni dobila vladni program ukrepov za spodbujanje rasti, pa tudi predlog nove industrijske politike. Toda spet gre za splošna načela in usmeritve, brez konkretnih sprememb in zavezujočih projektov. Implementacijski deficiti so večja nevarnost kot proračunski. In tu EU greši podobno kot Janševa vlada.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Kolumna
Normalni politiki v krizi mirijo in nevarnosti prej minimizirajo kot napihujejo. Značilen predstavnik take šole je bil Drnovšek. Janša je izbral nasprotno pot; spodbuja nemir, straši, uvaja ozračje izrednih razmer. To počne s samomorilskim zategovanjem pasu, zakonodajnim cunamijem, pritiskom na sodstvo, kulturo, zdravstvo, medije, z valovi svojih kadrov, s privijanjem finančne pipice za resnične ali namišljene nasprotnike.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Pamflet
Prvi krog predsedniških volitev se je končal s presenetljivo zmago Boruta Pahorja. Kdor je namreč sledil anketam, ki so jih objavljali dnevni mediji, je še v zadnjih dneh pred volilnim dnevom prebiral prognoze, da Danilo Türk po vsej verjetnosti ne bo zmagal že v prvem krogu, so mu pa pripisovali krepko več kot 40 odstotkov glasov, medtem ko je Pahor lebdel nekaj odstotkov nad 30. Praktično edina, ki je v napovedih dopustila zmago Pahorja, je bila anketa FUDŠ, na katero pa se osrednji mediji v svojih prognozah niso sklicevali. Realni rezultat je bil vsekakor močno presenečenje: Pahor 40, Türk 36 in Milan Zver 24 odstotkov. Kako je mogoče, da so nosilne agencije tako zgrešile?
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Dva leva
Seveda tisti, ki govorijo, da jih rezultat ni presenetil, blefirajo. Celo samozazrti Borut Pahor je priznal, da je rezultat zanj veliko, a prijetno presenečenje. Resda presenečenje, a razlogi niso tako nerazumljivi. O.K., volilna udeležba je res bila nizka, pravzaprav katastrofalno nizka. A ne za posamične kandidate, ampak za perspektivo parlamentarne demokracije. Na nizko udeležbo se lahko izgovarjajo tudi izvajalci volilnih napovedi, ker ogromna razlika med napovedano in realizirano volilno udeležbo lahko pripelje do zgrešenih rezultatov. Kandidati se na udeležbo ne morejo sklicevati. Če kdo ni pripeljal »svojih« volivcev na volišča, je to verjetno njegov problem, ne alibi.
-
16. 11. 2012 | Mladina 46 | Uvodnik
Se iz Slovenije v resnici vidi Evropa? Ali so to sredo Slovenci videli v Lizbono, v Madrid, Barcelono, Rim in Genovo? So videli v Atene? So videli v Bruselj? Vsaj v London in Pariz? So Slovenci vsaj vedeli, da so po vsej Evropi, od Göteborga do Berlina, v državah, ki jih kriza ni tako prizadela, potekali tudi solidarnostni protesti?
Iskanje brez piškotkov ni možno
