-
Ni še minilo več kot nekaj mesecev, odkar so se razmišljajoče glave v naši deželi – zlasti tiste, ki jo imajo za državo, ne za državico – glasno jezile, če ne še kaj hujšega, kako mirno, celo nekoliko ravnodušno širše ljudstvo opazuje hude kršitve pravil normalnega življenja, tako imenovano korupcijo, zlasti korupcijo elit. Potem pa naj bi se razpoloženja širše javnosti, če že ne ljudstva v celoti, polastila globoka jeza. Čez noč smo začeli poslušati ulične zahteve, naj vse elite odstopijo. Rekli smo, da vstopamo v burno obdobje, in smo ga takoj poimenovali VSTAJA.
-
Politična kriza se poglablja in postaja vse bolj usodna za ekonomske razmere v državi. Janševa vlada razpada in izgublja kritično politično legitimnost, brez katere ni mogoče izpeljati reformnih ukrepov. Janševa strategija ohranitve vlade za vsako ceno pomeni kupovanje časa, najprej zase, potem za svojo vlado in nazadnje za nove volitve. Toda celo ekonomisti MDS priznavajo, da je izvedba varčevalnih usmeritev v EU napačna. Vladna politično-ekonomska in korporativna zgodba torej ni prava, Janševa vlada ne obvladuje kriznega menedžmenta. Ravna kot stari komunisti pri sestopu z oblasti. Bolj skrbi za svoje kadre kot za blaginjo ljudi. Zato je za državo bolje, da odide. Čim prej in s čim manj načrtovanimi ukrepi.
-
25. 1. 2013 | Mladina 4 | Javna pamet
Slovenska »politika« – to so aparati strank in tisti posamezniki v državnih službah ali v vodstvih podjetij, katerih kariera je odvisna od strankarskih zvez, uresničevanje njihovih zasebnih interesov pa je odvisno od teh položajev – se noče sprijazniti s tem, da so ji državljani s protesti odrekli moralno pravico, da še naprej vlada. Vladni propagandisti, ki izračunavajo, kolikšen odstotek ljudi se je aktivno udeležil protestov, poskušajo s tako računico slepiti javnost in same sebe. Učinek protestov se kaže v stopnji zaupanja v vlado, ki je tako pičla, da bi bil moral glede nanjo premier po merilih, ki jih je bil sam postavil v opoziciji, odstopiti že pred božičem. Da se ta učinek kaže v številkah, sicer ni tako pomembno kakor to, da se kaže v spremenjenem vedenju navadnih državljanov do oblasti.
-
Zgodovina samostojne Slovenije je v bistvu zgodovina posnemanja. Precej razumljivega sicer; kaj pa naj bi si po koncu socializma omislili drugega kot kapitalizem in predstavniško demokracijo?
-
V državi se je dogodila huronska stavka. Več kot sto tisoč zaposlenih se je uprlo zakonom, s katerim bi jim znižali plače. Posledici sta bili predvsem dve: javno izražanje nezadovoljstva z vlado in zaprtje šol, vrtcev, občinskih in drugih uradov.
-
Slabe banke zelo verjetno ne bomo dobili. Nič hudega. Čisto dovolj je, da imamo slabo vlado, slabo cerkev in navsezadnje tudi slabo opozicijo. Slednje se v zadnjem času kar pozablja. Opozicija je za nastalo situacijo prav tako kriva, čeprav ne toliko kot vladna koalicija. Ne zato, ker bi bila odgovorna za napačne, nesmiselne, destruktivne in ideološko nasičene poteze vlade in koalicije, ampak ker ne odigra ustrezno svoje opozicijske vloge. Pozitivna Slovenija zato, ker je ne zna, socialdemokrati pa zato, ker je nočejo. Najljubši šport enih in drugih pa je, da si medsebojno nagajajo. In to se v naslednjih dneh in tednih lahko izkaže kot velik problem.
-
Čeprav dogodki v Sloveniji prehitevajo drug drugega in se zaradi zgodovinskosti trenutka zdi, da je danes dovoljen spregled nekaterih dvomljivih izjav in tudi dogodkov, ker so v velikem vretju videti nepomembni, se je vseeno nujno odzvati na to, kar počne vrh katoliške cerkve. Pa smo tega vajeni.
Iskanje brez piškotkov ni možno
