-
Štiriindvajsetega januarja so bila prva jutranja poročila na nacionalki videti takole.
-
Hrvatje si le godrnjajo v brk, čeprav se kriza volilnega sistema najočitneje kaže prav na ravni lokalnih oblasti, tam, kjer so vsi modeli odločanja prepuščeni posameznikom, beri brezumnežem, kakršna sta župana Zagreba in Splita.
-
Triinštirideseto srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu je letos izzvenelo mirno in brez posebnih presežkov. WEF je največja in za zdaj najboljša svetovna trgovina idej, ekskluziven klub poslovnežev, državnikov, strokovnjakov in prodornih znanilcev sprememb. Vodilo letošnjega foruma je prilagodljivost, prožna dinamika sprememb. Pravšnja metafora za precej izpraznjeno vsebino letošnjega foruma, ki se iz kluba velikih zmagovalcev spreminja v središče skesancev. Nedvomno je edini pravi uspešnež srečanja njegov nosilec profesor Klaus Schwab, kajti WEF je še vedno dovolj živa ideja, da ostaja dober posel.
-
Fenomen Janša je del slovenske politike že dve desetletji in jasno govori, da vsa politika in vsi politiki kljub vsemu niso enaki. Za Janšo so bolj kot za druge značilne brezkompromisna volja do moči, unikatna brezobzirnost in popolna odsotnost odgovornosti za celoto, za Slovenijo. Z vsem tem trajno gnete državo.
-
Politika se v zadnjih mesecih dogaja kot gledališče. Vsaka poteza je podkovana z besedno frazo, ki se vtisne v spomin. Ko je odstopil z mesta predsednika skupščine, je Gregor Virant dejal: »Odstopil sem jaz, ker ni odstopil tisti, ki bi moral.« Mož gradi svojo politično kariero na podobi svetnika. Pred tem je bil sam grešnik, saj mu je zadolženi proračun plačeval nadomestilo po koncu ministrske funkcije, ki ga je mirne duše sprejemal, četudi je s svetovanji makedonski vladi zaslužil nekajkrat večjo vsoto. Klasični licemernež, pa vendar, mnogi svetniki so začeli prav kot grešniki. Bomo videli, začetni znaki niso obetavni, saj se s Pozitivno Slovenijo dogovarja o novi vladi, ne da bi pred tem zahteval brezpogojni odstop Zorana Jankovića z mesta ljubljanskega župana.
-
Že res, da bežeče stranke s potapljajoče se koalicijske ladje niso dosledne. Od SDS so (zlasti SLS in DeSUS) neuspešno zahtevale, da umakne Janšo zgolj kot premiera, ne tudi kot predsednika stranke, pa lahko mirno nadaljujejo koalicijsko zgodbo, od PS pa zahtevajo, da popolnoma umakne Jankovića tudi iz stranke, da morebiti lahko zgodbo sploh začnejo. No, ni problem preostra zahteva do PS, ampak premehka do SDS.
-
Kaj je temeljno sporočilo uporne zime 2012/2013? Če bi združili vsa gesla in slogane, je sporočilo slovenske, politično ponovno aktivne javnosti preprosto: vrnite nam našo državo. In vendar pripadniki slovenskega političnega razreda tega temeljnega sporočila ne razumejo.
Iskanje brez piškotkov ni možno
