• Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 4. 2013  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Pravica do groba

    Tisti teden, ko si je predsednik republike kupil ribico Princeska I.

  • Maja Novak

    Maja Novak

    12. 4. 2013  |  Mladina 15  |  Ihta

    Viharji v kozarcu kislega cvička

    Ni kaj, moraš nas občudovati, Slovence: shizofrenija, tvoje ime je Slovenija. Glejte, prepričujejo me, da povprečen Slovenec prebere približno, kaj pa vem, 2,7 knjige na leto. (Morda manj; več zagotovo ne.) Pustimo zdaj ob strani vprašanje, ali je vsaka knjiga res knjiga. Ekonomisti me podučujejo, da je knjiga čevelj, in prav rada verjamem, da sta Petdeset odtenkov sive in Okopi res neokusen salonar in gojzar, da sta knjigi, pa dvomim. A pustimo zdaj to! Težava je v tem, da niti tisto o povprečnem Slovencu ni res. Povprečen Slovenec v celem letu ne prebere niti ene knjige. Kdor prebere vsaj eno, si namreč že zategadelj nima pravice laskati, da je povprečen.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    12. 4. 2013  |  Mladina 15  |  Hrvaška

    Idealna država

    Ovir ni več, trdi oreh je strt, Slovenija je ratificirala hrvaški sporazum z Evropsko unijo, ta pa je – dobra učiteljica, kakršna je – Hrvaški priznala, da je maturo uspešno opravila. Resda je učiteljica pri nekaterih slabih ocenah zamižala na eno oko, a vendarle, še malo pa bomo tam, kamor »že od vekov sodimo«, daleč od Balkana, v srečni in cvetoči Evropi. Toda zakaj so potem Hrvatje tako obupani, zakaj ne verjamejo v med in mleko, ki se jim bosta cedila takoj po 1. juliju in veliki fešti, s katero bodo politične elite zaznamovale vstop države v EU? Danes se zdi, da bi večina na vprašanje, ali želi vstopiti v to skupnost, odgovorila, da ne želi vstopati nikamor več, še več, da želi čim prej izstopiti. In to najprej kar iz svoje kože.

  • O thatcherizmu

    Smrt Margaret Thatcher je obudil njen kult najvplivnejšega britanskega politika 20. stoletja. »Thatcherizem« simbolizira radikalen zasuk britanske družbe, neoliberalizem je prevladujoča političnoekonomska paradigma tudi po krizi 2007–2008. Danes potrebujemo več in ne manj thatcherizma, tako z vidika načina političnega vodenja kot tudi ekonomske politike, iz krize lahko pridemo z manj države in več trga, trdi The Economist. Toda zgodovinska dediščina Thatcherjeve je bolj zapletena, politično protislovna in z manj ekonomskih čudežev, razviti svet pa tiči v krizi prav zaradi neoliberalne politike, ki jo je tako goreče zagovarjala.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    12. 4. 2013  |  Mladina 15  |  Kolumna

    Izstop iz avtobusa

    Pen je nedavno povsem upravičeno izključil Janšo. Res pa so bili pisatelji pri tem malo nerodni. Še pomembneje je, da bi morali Janšo kot prototip nedemokrata izključiti že prej. Kakor so ga nekoč sprejeli v Pen in s tem protestirali proti takratnim jugogrožnjam, tako bi ga morali kasneje – priložnosti za to je bilo dovolj – kot poosebljeno grožnjo demokraciji, politični higieni itd. izobčiti še v času njegove polne, nenačete moči. Gesta bi tako delovala drugače. Ampak v truplo Pen kljub vsemu ni brcnil, kot je zapisalo več komentatorjev; Janša ostaja zelo živ.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 4. 2013  |  Mladina 15  |  Pamflet

    Manire vladanja

    Kot medijski spektakel je znova nastopil Zoran Janković: pred očmi teve kamer je namreč obiskal parlament in se sešel s poslanci »Pozitivne Slovenije«. Mož, ki je pred letom odstopil kot poslanec, ker ni videl smisla, da bi sedel v parlamentarnih klopeh, je zdaj spektakularno korakal po državnem zboru. In televizije so se v prispevkih spraševale, če to pomeni, da ga še zanima državna politika? Doživel pa ni vprašanja: kdaj bo odstopil kot župan, kaj šele, da bi ga soočili s krucialnim vprašanjem: ali je premierka Alenka Bratuškova od njega kdaj zahtevala, da se zaradi poročila KPK umakne z županskega položaja?

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    12. 4. 2013  |  Mladina 15  |  Dva leva

    Thomas Mayer proti Tomažu Majerju

    Končno se je tudi pri nas dogodila spet ena spodobna, pravzaprav atraktivna lumparija. Namreč predrzni »rop« denarnega depoja neke varnostne agencije, ki ga je izpeljal – njen varnostnik. Spominja na zgodbe francoskih filmskih kriminalk iz zlate dobe novega vala, ko klasična pravila filmske fabule in njenega moralnega poduka niso več veljala. Poenostavljeno povedano, dobri ljudje so preprosto dobri in z njimi ni kaj početi. A tudi slabi so dejansko dobri ter kot taki šele zares zanimivi in privlačni. Podtaknejo nam jih kot objekt identifikacije. Gledalec podoživlja junakove dileme, z njim beži pred zakonom, se ujame v emocionalno zanko in navija, da bi se junak izmaknil pregonu in kazni. Fabule niso poenostavljeno črno-bele, ampak le v odtenkih črne.