-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Dva leva
Za politično realnost Združenih držav velja, da ni najhuje, da nimajo resne alternative v politični izbiri, ampak da so ljudje v veliki večini ponotranjili to spoznanje. Se z njim sprijaznili. Morda je to bolje kot vse družboslovne študije ponazorila prva epizoda osme sezone kultne animirane serije Simpsonovi.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Uvodnik
Evropski komisiji je treba priznati, da je vsaj v eni točki letos svoj prst usmerila v pravi problem: začela je govoriti o brezposelnosti kot o akutnem problemu Evrope. Za zdaj sicer še vedno izpostavlja predvsem brezposelnost mladih, ki seveda je akuten problem, velik tudi zato, ker generaciji za generacijo podira vseživljenjske cilje in možnosti. Pozna zaposlitev oziroma dolgoročna brezposelnost pomeni hkrati zamik pri ustvarjanju elementarnega premoženja in s tem tudi razmerij, odmika se jim upokojitev, odmika oziroma za vedno izmika spodobna pokojnina. Mladi ne samo, da bodo krizo plačali z dolgoletno brezposelnostjo na začetku svojega delovnega obdobja; znotraj sedanjih pokojninskih sistemov, ki predvidevajo od 40 do 45 let delovne dobe, bodo zaradi tistega, kar se jim dogaja danes, prikrajšani za spodobno starost.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Pod črto
Ne da bi se potopili v globine vohunske epopeje, ki nam jo je, navadnemu človeštvu, odkril razumni, a za vrhove nevarni Edward Snowden, lahko z malo poštenosti in čuta za realno presojo rečemo, da smo priča banalnosti. Človek mora biti res zakopan v navadno življenje z navadnimi dnevnimi opravki in ozkim družinskim življenjem, da bi se temu odkrito čudil na začetku enaindvajsetega stoletja. Saj bi zadostovalo, da smo potegnili iz preteklosti in se za začetek spomnili Fouchéja. Ali pa podrobnosti o delovanju katerekoli velike sile v novejši zgodovini. Vsemu tistemu, kar smo že davno vedeli o resnični aktivnosti katerekoli resnične velike sile, lahko dodamo le še osuplost nad ogromnostjo najnovejšega primera, kar je seveda omogočil digitalni vek.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Ekonomija
Sredi julija je Slovenija dobila novega guvernerja Banke Slovenije, Boštjana Jazbeca, dobrega akademskega ekonomista z mednarodnimi bančnimi in finančnimi izkušnjami. Finančna stabilnost države je bolj kot kadarkoli odvisna od stabilnosti bank, ki tvorijo središče krize in so hkrati temelj gospodarstva. Upravljanje slabih terjatev in sanacija bank postajata ključna ekonomska operacija države, tudi eden najpomembnejših členov nove evropske arhitekture. Bančna unija je šele na začetku, njene operacije so ključne za fiskalno stabilizacijo in politično preživetje EU.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Javna pamet
Dežela na senčni strani Afrike
Prepričanje, da je Slovenija trdno zasidrana v geografskem prostoru, zares ne sodi v postmoderno geografijo. Izkušnje kažejo, da se njene koordinate naglo spreminjajo. Ko je bil Tito še živ, je bila dežela na poti v socializem. Mati Partija ji je zavila brašno v culico in dete Slovenija z bratskimi republikami vred je zabredlo v neznane kraje, za katere se ne ve več dobro, ali so sploh na Zemlji. Potem se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja naenkrat začelo ugibati, kje Slovenija pravzaprav jè. Nekateri so bili na podlagi starih zemljevidov in starčevskega spomina zmotno prepričani, da leži sredi Evrope. Tisti, ki smo budno spremljali živahne stike SFRJ in še posebej JLA z bratskimi državami v Afriki, smo že takrat menili, da je samo vprašanje časa, kdaj bo naša država sprejeta v Organizacijo afriške enotnosti.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Kolumna
Unija je na slabi poti. Politika prehitrega zategovanja pasu (austerity) se vrača kot bumerang in se obrača tudi proti severu EU, ki skupaj z Barrosovo komisijo forsira tako politiko, a vztraja pri njej kot slepec brez bele palice. Pri tem zloglasne trojke morda kmalu ne bo več – IMF bo, kot mislijo nekateri, iz nje izstopil, ker vidi, da dosedanja politika vodi v katastrofo. Če bo Kitajska resneje opešala, se bo evrokriza dramatično poglobila in takrat bo hudič.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Pamflet
Med izbiro predsednikov in smetišč
Poslanci, ministri in predsednica PS Alenka Bratušek so se zbrali na sestanku z Zoranom Jankovićem, ki je napovedal, da bo imela stranka jeseni svoj kongres, na katerem bodo izvolili tudi novega predsednika. Ker je ustanovitelj nakazal, da zna spet sam postati prvi mož najmočnejše stranke, so poskočile koalicijske partnerice DL, SD in Desus, ki so udarile, da jih potem v vladi več ne bo. Tako kot lahko »Pozitivna Slovenija« prosto izbira svojega čelnika, tako lahko tudi njene zaveznice izberejo vlado, s katero želijo sodelovati. Povsem običajna oblika politične demokracije. Toda, oglasil se je bivši predsednik Milan Kučan in dolgoletni Jankovićev podpornik, ki je za prekmursko televizijo ocenil, da računa na modrost članov stranke, v nasprotnem primeru bo nastopil političen konec Zorana Jankovića in tudi stranke.
Iskanje brez piškotkov ni možno
