-
27. 7. 2013 | Mladina 30 | Uvodnik
Sodobna slovenska desnica ni nikoli zmogla samorefleksije. Oziroma drugače: vsi tisti, ki so po osamosvojitvi na desnici zmogli samorefleksijo delovanja lastnega političnega pola, so se prej ali slej znašli na levici ali pa so bili iz politične igre izločeni. Četudi so jih s konservativnimi volivci družila enaka načela in stališča, na desnici niso mogli obstati zaradi vojaške glave, ki jo ima slovenski desni pol.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Ihta
Poletje je. Rožice pojejo, ptički cvetijo in nov rod dijakov je opravil zrelostni izpit ... zrelostni, no ja. Pred televizijskimi kamerami so zlati maturantje kar prehitevali drug drugega zatrjujoč, kako lahko pri nas prav vsak, ki se je resnično pripravljen potruditi, še vedno najde zaposlitev, s tovrstnimi izjavami pa kake posebne zrelosti niso pokazali; ne obveščenosti ne empatije do sonarodnjakov na sončni upravi. Seveda pa vse našteto še bolj velja za h klišejem in všečnosti nagnjene novinarje, ki radoživo optimistične otroke slehernega 15. julija malone silijo, naj blebetajo neumnosti.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Hrvaška
V nekih zamolklih časih niso molčali, v obdobju, ko je večina intelektualcev trdno držala jezik za zobmi, so govorili o zlu, se upirali tedanji hrvaški politiki, vojnohujskaški propagandi in ustanovitvi bizarne politične tvorbe Herceg-Bosne kot poskusa Franja Tuđmana, da bi del Bosne in Hercegovine priključil Hrvaški. To so frančiškani province Bosne Srebrene, skupina pogumnih duhovnikov, ki se je leta 1992 odkrito in ob tveganju precejšnjih neprijetnosti uprla nori ideji priključitve dela Bosne in Hercegovine Hrvaški in se tako znašla v konfliktu ne samo z uradno hrvaško etnicistično politiko, temveč tudi s svojimi brati v veri, tj. frančiškani province Hercegovine. S tistimi, na katerih območju je hrvaška vojska nemoteno izvajala etnično čiščenje bošnjaškega prebivalstva, odpirala taborišča, storila težke zločine.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Ekonomija
Med slovenskimi vladami, bruseljskimi evrokrati in političnoekonomskimi priporočili je vse manj jasnih pogledov glede razvoja državnega kapitalizma, globalnih poti tržne učinkovitosti in želene finančne stabilizacije. EU je dokaz postmoderne družbene povezanosti z nejasnim razmerjem med ekonomijo in politiko, poslovnimi elitami in političnimi povzpetniki. Kriza je razkrila, da ne obstaja odrešujoča ekonomska ideologija, da ni enoznačnih ukrepov ekonomske politike, da preprosto ni potrebnega zaupanja med ključnimi deležniki družbenega razvoja. Slovenija postaja dober primer teh dilem.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Kolumna
Ena izmed mnogih faset slovenske krize so tudi težave resnih medijev, zlasti tiskanih. Delu, nekoč instituciji med njimi, celo grozi počasna smrt ali pa preživetje zgolj v tabloidni izvedbi, Slovenskih novicah.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Pamflet
Potem ko so ga zaradi grožnje Milana Kučana v teve intervjuju nekateri komentatorji razglasili za politično truplo, je Zoran Janković kot ptič Feniks spet vstal od smrti. Če so doslej na sestanke z vlado prihajali posamezniki s par spremljevalci, je on v predsedniško palačo prikorakal na čelu bataljona sodelavcev. A v vladnih prostorih ga ni sprejela premierka, temveč je on sprejel njo!?? Tako bodeča podrobnost, da jo je v »Dnevniku« izpostavila novinarka nacionalke Mojca Pašek – Šetinc.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Dva leva
Kakšen prav hud patrotizem me ne daje. To nekako ni v moji naravi. Sem preveč ciničen, da bi se pretirano istovetil s predmodernimi pojmi. Domovinska čustva se mi zdijo nekaj, kar spada bolj v patetični okvir čitalniškega narodnobuditeljstva konec devetnajstega, kot pa v začetek enaindvajsetega stoletja. Enako velja za lokalpatriotska čustva. Istovetenje brez refleksije, brez kritične distance je težko prebavljivo. Ni nekaj dobro že zato, ker je tvoje; del tvoje domovine, tvojega kraja.
Iskanje brez piškotkov ni možno
