Grega Repovž

30. 11. 2013  |  Mladina 48  |  Uvodnik

Heroj Gantar

Včasih se je prav nemogoče dovolj načuditi, kako malo je treba, da kdo postane narodni heroj. Ta teden je to uspelo ministru za zdravje Tomažu Gantarju – sam se je razglasil za borca zoper korupcijo, tistega, ki mu ni uspelo zlomiti lobijev, zaradi česar seveda odstopa. In že so vsi pograbili to njegovo samooznako in mu hiteli prikimavati. Mediji so vabili goste, da so se strinjali, kako je slovensko zdravstvo v bistvu ena sama korupcija, Gantar pa borec, ki mu ni uspelo. Zlomil se je.

Maja Novak

29. 11. 2013  |  Mladina 48  |  Ihta

Mokrocveteče rož’ce praznovanja

Zagotovo je v Štoparskem vodniku po vesolju, kot si ga je zamislil Douglas Adams, med drugimi osupljivimi podatki naveden celo razlog, zakaj Slovenci oba osrednja dogodka, povezana s knjigo, prirejamo v dneh, ki praviloma izstopajo po móči in hladu: teden knjige aprila, ki je, kot vemo, »najbolj krut mesec«, in knjižni sejem novembra, ko vreme vabi le k temu, da bi se pokrili z odejo čez glavo ter hibernirali do maja, ne pa hodili v Cankarjev dom. Tako morajo za zapovedano množičnost obiska sejma vsako leto poskrbeti učiteljice nižjih razredov osnovne šole z neukrotljivimi čredicami, ki bi z radoživostjo sicer gotovo motile zbranost kakega prostovoljnega prelistovalca knjig, ko bi tam kakšen tak sploh bil. Pojasnila, zakaj mora biti tako, zunaj Štoparskega vodnika do danes še nisem našla, razkrila pa se mi je vsaj geneza izraza »mokrocveteče rož’ce poezije«: pesnik je s tem hotel povedati, da je med njegovim nastopom na »literarnem dogodku« nanj in na občinstvo lilo kot iz škafa.

Heni Erceg

29. 11. 2013  |  Mladina 48  |  Hrvaška

Pohod desničarjev

Po tekmi med Hrvaško in Islandijo je nogometni zvezdnik Josip Šimunić od nekod privlekel večji megafon in vanj zarjovel: »Za dom!« Stadion, torej 30 tisoč ljudi, mu je evforično odgovoril: »Spremni!« Ta fašistični pozdrav, ki je na Hrvaškem sicer prepovedan, ker ga je mogoče povezati z zločini nekdanje ustaške države, v resnici odlično odslikava razmere v državi, kjer nacionalistična desnica, branitelji, duhovniki in opozicija že nekaj mesecev vztrajno marširajo po ulicah, stadionih, v televizijskih oddajah in prepričujejo javnost, kako bogoskrunske so istospolne skupnosti in kakšno grožnjo pomeni cirilica za obstoj naroda.

dr. Bogomir Kovač

29. 11. 2013  |  Mladina 48  |  Ekonomija

Črna luknja v glavah ministrov

Odstop dveh ministrov po izglasovani zaupnici vlade je samo navidezno nepričakovano politično dejanje. Dejansko gre za logično posledico treh silnic, razpok v vladni ekipi in koaliciji, razvojnih problemov dveh ključnih področij države in vodstvenih slabosti obeh ministrov. To je preprosto političnoekonomski davek, ki ga vlada in država očitno morata plačati, če želita rešiti svoje razvojne zadrege. Problem je samo, kako bosta koalicija in vlada sedanjo politično krizo rešili na ekonomsko vzdržen način.

Janko Lorenci

29. 11. 2013  |  Mladina 48  |  Kolumna

Uganka na vrhu

Alenka Bratušek zbuja boljši vtis kot še pred nekaj meseci. Še vedno pa osebno in politično v marsičem ostaja neznanka.

Bernard Nežmah

29. 11. 2013  |  Mladina 48  |  Uvodnik

Naprej v srednji vek

Potem ko je pod pritiski medijev in večine poslanskih skupin odstopil gospodarski minister Stanko Stepišnik iz vrst PS, se je le v tednu dni zgodba ponovila. Infrastrukturni minister Samo Omerzel je v času ministrovanja kanil za svoje podjetje dobiti lepo posel Darsa, po medijskemu razkritju pa se je oglasil njegov predsednik DL Gregor Virant in postavil: ali posel ali ministrovanje. Čeravno se je minister po pozivu umaknil iz poslovanja z državno firmo, je očitno, da je za vlado Alenko Bratušek značilna neznosna lahkost ministrovanja, kjer se člani vlade obnašajo, kot da je samoumevno, da na račun njihovih ministrskih funkcij vzporedno služijo še njihova podjetja.

Vlado Miheljak

29. 11. 2013  |  Mladina 48  |  Dva leva

Kaj pa H. P. Noordung Airport?

Očitno ima vsaka avtoritarna klika, ko se dokoplje do moči in oblasti, tudi v nominalno demokratičnem režimu svoj »Barbara rov«. Pa ne da bi enačili grozljive povojne zunajsodne poboje ali zakopavanje kar živih tistih, ki so dočakali srhljivi konec v onem zloglasnem rovu, z manj krvavimi političnimi obračuni med osamosvojitvijo in po njej, ampak v tem smislu, da se avtoritarni ljudje, ki pridejo do posesti moči, težko odrečejo skušnjavi, da bi obračunali ne le z drugače mislečimi, ampak tudi s tistimi, ki po etničnih, rasnih ali kakšnih drugih partikularnih, nepolitičnih znakih ne sodijo v »volksgemeinschaft«. Slovenska osamosvojitev se ni zgodila tako gladko, tekoče in viteško, kot je to morda videti iz vesolja.