-
Preljubi kristjani! Ali ste vedeli, da je bil točno pred tednom dni, 21. februarja, svetovni dan? Seveda ste, kdaj pa ni tega ali onega svetovnega dneva. Toda ali ste vedeli, da je bil to svetovni dan materinščine? Ali ste ga praznovali, ste nazdravili slovenščini s kapljico rujnega? Seveda ne. Je bilo pač preveč dela z olimpijskimi igrami.
-
Ko je pred časom župan nekega manjšega mesta prodal službeni avtomobil in denar od prodaje namenil za obnovo otroškega vrtca, so se ministri hrvaške vlade s prezirom odzvali na to potezo in jo označili za demagoško in populistično. V resnici pa je šlo za redek primer gospodarnega in spodobnega ravnanja in seveda ni nobeno naključje, da je ta župan nestrankarski človek, ki ga očitno še ni zastrupil popolnoma sprevrženi strankarski sistem vrednot.
-
Človek se lahko med olimpijadami ali svetovnimi prvenstvi popolnoma posveti gledanju vrhunskega športa, tudi če ga ta sicer ne pritegne. Za navdušenje nad nekim tekmovanjem je potrebno le nagnjenje k navdušenju. Sposobnost biti navdušen. Biti navdušen nad športom ni težko, saj ni potrebno nič drugega kot to, da si se sposoben poglobiti v opazovanje spopada. In vendar je neverjetno, kaj navaden smrtnik, tudi takšen, ki ga športna tekmovanja drugače pustijo hladnega ali ga kratko malo ne zanimajo, postane v hipu, ko mu predstavijo svetovno športno bitko – takrat se z lahkoto prepusti plazu spopadov kot gledalec.
-
Veličastna kulisa zimskih 22. zimskih olimpijskih iger v Sočiju (ZOI) je za nami, začenja se veliko tišja, športno in človeško pristnejša paraolimpijada. Vrhunski šport in ves cirkus okoli njega sta že dolgo skoncentrirana politika in velik biznis. Olimpijada v Sočiju je nedvomno nosila pečat geostrateške afirmacije Rusije, najdražjega športnorazvojnega projekta doslej in pomeni hkrati politični vrhunec štirinajstletne Putinove vladavine. Učna ura Sočija je zato večplastna. Tudi za Slovenijo, ki je tu doživela izjemen in najbrž za dolgo neprimerljiv športni rezultat. Toda neskladje med športnimi uspehi in vlogo športa v državi je večje kot kadarkoli, uspešni športniki pa so povsem neznačilni predstavniki našega družbenega razvojnega modela.
-
Človeka (Slovenca, Nemca, Sudanca, Argentinca …) je kar naprej strah. Nekaj k temu prispevajo geni, nekaj vzgoja, nekaj vsakovrstne, strah zbujajoče situacije. Otroke začnemo strašiti že v zibki, če ne drugače, s pravljicami. Ni čudno, da otrok strah posvoji, z njim živi, ga sam uporablja kot orodje prebijanja skozi življenje in tudi za vzgojo otrok – štafeta gre naprej.
-
Slovensko vlado je prevzela v roke katoliška cerkev. Najbolj nesmiselna trditev, ki ji oporekajo vsa dejstva: ljubljanska in mariborska nadškofija sta brez metropolitov, medtem ko je Franc Rode samo še naslovni kardinal, daleč od prvega kroga vatikanske oblasti. Kje torej vladajo kleriki?
-
Prejšnjo sredo sem, kot teden za tednom pred tem, poslal kolumno v uredništvo Mladine, počakal na lekturo, potem pa se odpravil na košarkarsko tekmo v Stožice. Na tekme hodim s prijateljem Zoranom Predinom že dolga leta. S svojo prisotnostjo, tudi v suhih obdobjih, ko je na tribunah skorajda manj občinstva kot igralcev na igrišču, vztrajava, kot se spodobi za prava ljubitelja košarke. Peter Vilfan naju je v nekem komentarju zbadljivo označil za Statlerja in Waldorfa, sivolasa »hecklerja« iz Muppet Showa, ki iz balkonske lože z medklici komentirata predstavo.
-
Zakaj sta francoski premier François Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel zmožna govoriti o posameznih podjetjih in njihovih zaposlenih, slovenska politika pa se dosledno izogiba poimenovanju posameznega podjetja in njegovih težav? Temeljni problem slovenskega gospodarstva niso sistemske ovire – govorjenje o ureditvi teh je le način, kako se politiki izogibajo konkretnemu. Drugače rečeno: morda se na začetku mandata politiki še ukvarjajo s posameznimi podjetji, po prvem neuspehu pa ugotovijo, da jih to lahko stane preveč političnih točk, in govorijo le še o povečevanju konkurenčnosti, sistemskih spremembah itd. To velja tudi za to vlado: od trenutka, ko je ugotovila, da družbe Cimos ne bo mogoče rešiti z eno samo tranšo pomoči, so imena podjetij izginila iz njenega besednjaka.
Iskanje brez piškotkov ni možno
