-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Žive meje
Se še kdo spomni korejskega pevca Psya in njegovega ultra hita Gangnam Style, ki nas je celo leto 2012 spravljal ob živce? Čeprav je znal ves svet fonetično zapeti njegova besedila in posnemati bizarno koreografijo, o vsebini komada nismo vedeli nič. Kasneje so me korejski prijatelji podučili, da zadeva ni tako plehka in da možakar pravzaprav izvaja zelo subverzivno družbeno kritiko. Gangnam je namreč elitna seulska četrt, v kateri so nakopičeni luksuzne trgovine in lokali, a izpeljanka »gangnam style« ne govori o življenjskem slogu elit. Nanaša se na mlade iz srednjega in nižjega sloja, ki živijo zelo skromno, da lahko ob kocu tedna ves svoj denar zapravijo za obisk dragih kavarn in trgovin. Tam se lahko za trenutek obnašajo kot bogataši in upajo, da preslepijo okolico. Psy se v videospotu ves čas v resnici norčuje iz novega korejskega materializma in bogastva, ki to v resnici ni.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Ihta
Prvomajska. Internacionalna. Pesimistična.
Prvega maja popoldne sem šla na Rožnik. (Pri mojem filozofskem pogledu na smotrnost gibanja v postinformacijski dobi je to novica, enakovredna naslovu: Franci Matoz izjavil, da bo njegova stranka priznala krivdo.) In na Rožniku sem uzrla prelep prizor. Tja gor je rinila tudi neka gospa, še starejša in celo betežnejša od mene. V gumbnici je imela rdeč nagelj, pa tudi sicer je vse na njej od bojevitega obraza do konic čevljev pričalo, da hoče za vsako ceno na Rožnik zato, ker je ponosna proletarka. Z leve in desne pa sta jo pri hoji podpirala frančiškana, ki sta gospe na ljubo očitno za tisto uro zanemarila svoje poglede na komunizem in delavsko gibanje.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Hrvaška
Časopisni naslov se je glasil »Od danes v Auschwitzu tudi hrvaška zastava«, sledilo pa je poročilo o tem, kako je gospod Branko Lustig v Krakov popeljal skupino zagrebških študentov, da so se udeležili tradicionalnega pohoda živih od Auschwitza do Birkenaua, s katerim se zaznamuje dan spomina na holokavst. Vodnik gospod Lustig je namreč tudi sam preživel taborišče smrti. Spotoma pa si je izpolnil še dolgoletno željo, da bi v Auschwitzu izobesil hrvaško zastavo, in prav zaradi tega je novica tudi prišla v časopise.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Ekonomija
Slovenija bo v petih letih krize dobila četrto vlado. To je najboljši dokaz gnilobe slovenskega političnega trga, slabega vodenja in nesposobnosti menedžiranja, od državne administracije do podjetij. Nove volitve ne prinašajo odrešitve, temveč zgolj novo prerazdelitev kart. Za preseganje krize domačijske politične demokracije in zagat razvojnega ekonomskega modela potrebujemo več kot zgolj nov in čim hitrejši predvolilni direndaj. Zato ni problem, kdaj na volitve, temveč kako, koga in kaj voliti. V prehodnem obdobju potrebujemo predvsem jasna določila, kako naj deluje vlada z omejenimi pooblastili.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Kolumna
Dogajanje v zadnjih tednih je dramatično, zlasti v politični sferi. Veliko stvari je nejasnih, predčasne volitve pa so trdna danost. Morda bodo prinesle celo globlje spremembe.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Pamflet
Na prvi maj kot praznik delavcev so na množičnih shodih spregovorili trije predsedniki: Borut Pahor, Alenka Bratušek in Zoran Janković. Vsak na svojem dogodku, toda po vsebini so si bili na las podobni: besedovali so o vladni krizi, premierka je v bibličnem jeziku namignila na razdvojevanje v Pozitivni Sloveniji, ko se morajo kdaj dobri ločiti o od zlih, nihče pa svojega govora ni posvetil vprašanju kratenja pravice delavcev. A v resnici so bili govorniki napačni, na tak dan bi za govorniškimi odri pričakovali sindikalne voditelje.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Dva leva
Goebbels je predvideval, da bo novi državni film po nacističnem prevzemu oblasti v rokah slovitega avstrijsko-nemškega režiserja Fritza Langa. Ne brez razloga, kajti Lang je dajal nemškemu filmskemu občinstvu prav to, kar je bil eden od temeljev ideologije nacizma.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Uvodnik
Kakšno politiko in kakšne politike ima neka država, se vidi predvsem v trenutkih, ko morajo ti interese državljanov postaviti pred lastne. A politiki pogosto izgubijo glavo – tekmujejo za trenutek, ko bodo njihove glave zažarele na televizijskih ekranih, ko se bo njihov glas slišal in odmeval. Vseeno je, kaj bo jutri – gre za tisti drobni trenutek, ki se politikom zazdi pomemben, ker imajo občutek, da jim bo koristil tudi v prihodnosti.
Iskanje brez piškotkov ni možno
