-
Anita Ogulin, Zveza prijateljev mladine, varuh otrokovih pravic in še kdo, ki si drzne trditi, da marsikateri slovenski otrok že živi na robu revščine ali celo onstran njega, se očitno bridko motijo. V resnici je naša mladina eden najbogatejših segmentov populacije. Le katera druga starostna skupina bi si lahko privoščila v državni proračun čez noč prispevati več deset milijonov evrov? Dr. Stanka Setnikar Cankar je v izjavah za javnost, s katerimi je napovedala uvedbo varčevalnih ukrepov v šolstvu, omenjala reze, težke do 35 milijonov, nekateri novinarji pa so v poznejših informativnih oddajah namignili, da bi jih utegnilo biti celo 65. In to je ogromno. Naši šolarji se, kakor kaže, valjajo v denarju.
-
Takoj ko se je novoizvoljena hrvaška predsednica jutro po izvolitvi zbudila, je sedla in – opita od novega uglednega položaja, ki ga je zasedla – napisala pismo glavnemu tajniku OZN. Od njega je zahtevala, naj poskrbi, da se bo vojni zločinec Vojislav Šešelj iz Srbije vrnil v pripor mednarodnega sodišča v Haagu. Ne vemo, ali ji je Ban Ki Mun odgovoril, toda celo največjim tepcem, kakršnih na Hrvaškem, žal, ne manjka, je jasno, da je to pismo prišlo prepozno in da ga tako ali tako ni imelo smisla pošiljati, saj naj bi bilo haaško sodišče vsaj formalno neodvisna ustanova, ki odločitve glede Šešlja ne misli spreminjati. Zato je bilo pismo, ki ga je gospa Kitarović napisala, še preden so jo uradno razglasili za predsednico države, namenjeno le za domačo, politikantsko rabo in ga lahko imamo za bedasto razkazovanje mišic sosednji Srbiji.
-
Krizna politika EU že dolgo časa vse bolj dobiva avtoritarno naravo. To postaja še bolj jasno pri sedanji protiteroristični politični agendi in prihajajočih volitvah v Grčiji. Kot da imamo opraviti s slovitim Arrowovim teoremom nemogočega, kjer ekonomske tržne rešitve spremljajo vsiljene politične izbire. Kriza politične legitimnosti postaja ključna ovira za ekonomsko reševanje EU. Nova slovenska vlada je tu povsem izgubljena. Nima jasne ekonomske politike navznoter in strateških usmeritev do EU. Privatizacijske dileme ponovno cepijo koalicijo, na možnem pogorišču se Cerarjevi poigravajo z idejo velike koalicije. Obeta se burno politično-ekonomsko leto.
-
Premier Cerar je obsojenca Janšo povabil na zasedanje sveta za nacionalno varnost, pred tem pa mu je pomagal, da je postal član parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami. Ob tem, da SDS paradira s svojo paravojsko, Cerar molči. Zdi se, kot da Janšo zavestno vleče nazaj v ospredje politične scene, ustvarja klimo za odločitev ustavnega sodišča in diskreditira vrhovno sodišče in sodstvo nasploh. Pri tem je SDS stranka, ki bi jo bilo treba politično izolirati – ima povezave z ekstremističnimi skupinami, postavlja na noge svoje uniformirance, briše zvezde z zgodovinskih fotografij osamosvajanja, vabi k nam trojko, ponareja dokumente …
-
Peticiji in opredeljevanja za ali proti privatizaciji 15 podjetij so sama po sebi produktivni konflikt s stališča družbenega dialoga. Pred državnim poroštvom za TEŠ 6 pač ni bilo videti silne javne diskusije, kjer bi poleg argumentov »za« lahko slišali tudi razloge za »proti«. Ne, da teh takrat ni bilo, le množični mediji jih niso priobčili, kaj šele postavili za osrednjo temo, ker za njimi ni stala skupina politične in medijske moči. Toda, ali je bil širok javni premislek o šoštanjskem energetskem gigantu res obskuren in nesmiseln? Zdaj, le nekaj let pozneje, skoraj ni parlamentarne skupine, ki bi zahteve za preiskavo TEŠ 6 rabot ne postavila na svojo agendo. Skratka, množični mediji so vsi po vrsti opustili svojo funkcijo glasnika javnosti, ko so bili ocenili, da polemika ni bila vredna naslovnih strani, ker njene teže niso presojali skozi idejo in demokratičnost dialoga, ampak le po manku elitizma protagonistov.
-
*V prostem prevodu: Zbolel sem. Vse kar sem zamudil, bom nadoknadil ... Nihče mi ne pobegne ...
-
Kdor se z mano strinja, je dober človek, kdor je proti meni, pa ima zle namene. To pravi slovenski predsednik vlade Miro Cerar. Za »zaskrbljene« državljane mirno razglaša tiste, ki so res pogosto sedeli v nadzornih svetih, ki so res nemalokrat molzli državo in izmed katerih prenekateri danes delujejo kot svetovalci kupcev slovenskih podjetij. Danes mu prav pride zavezništvo s prav tisto Janševo in finančno falango, ki se je nemarno razširila po vseh državnih podjetjih čisto vsakič, ko je dobila priložnost. Ne da drugi niso tega počeli, a SDS je bila temeljita.
Iskanje brez piškotkov ni možno
