-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Hrvaška
Volitve naj bi bile praznik demokracije, čeprav to verjame le še redkokdo, na Hrvaškem pa so se prelevile v slabo, mračnjaško dramo, v kateri amaterja iz dveh političnih skupin zabavata ljudstvo z nizkimi pouličnimi žaljivkami v slogu: »Bedak si!« In: »Tebi pa smrdijo noge.« Kljub temu so tudi te volitve razglasili za odločilne – vrag si ga vedi, zakaj –, čeprav je na tapeti spet samo ponudba »mi ali oni«, za katero se ne skriva nič dobrega, preprosto, ker so razlike med tako imenovano levico in skrajno desnico tako rekoč zanemarljive.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Ekonomija
Premier Cerar je na nedavnem evropskem vrhu glede balkanske begunske krize poudaril, da EU grozi razpad, če ne bo hitre in učinkovite rešitve. V hipu sta podalpska Slovenija in brezbarvni predsednik vlade postala svetovna medijska atrakcija. Zaman, Cerar se je od tod dalje samo še opravičeval, da ni mislil tako, kar je rekel, zato je zanj propad EU zgolj povod, kako jo rešiti. Toda zaplet je globlji. Cerar ima prav, kadar misli, da se moti. Seveda se tudi moti, ko misli, da ima prav. V tem narobe svetu je domislek o razpadu EU točen, mnenje o odličnosti slovenskega ravnanja z begunci pa globoko napačen. Toda ostanimo pri prvem.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Žive meje
Nikoli si nisem mislil, da bom doživel dan, ko bosta policija in vojska najpopularnejši instituciji v Sloveniji. Če bi pred pol leta trdili, da bomo njunim pripadnikom peli hvalnice in jim kuhali kosila, bi vas najbrž imeli za prismuknjene. Milan Brglez bi z izjavo o tem, da je blaginja naše družbe odvisna od pooblastil vojske, gladko zaključil politično kariero. Danes pa smo priča dramatičnemu zasuku javnega mnenja, ko nam prisotnost uniforme očitno ne vzbuja več nelagodja, ampak nas pomirja, mediji pa so polni čustvenih zgodb o naših pogumnih možeh v modrem. Kaj, za vraga, se dogaja, da so robocopi, ki so nam s svojimi pendreki in solzivcem (ali pa z radarji in položnicami) še včeraj pomenili simbol državne represije, danes postali naši intimni prijatelji?
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Kolumna
Evropa brez EU bi bila drugačna, znova razdrobljena, sprta, sebi nevarna celina. Toda v Uniji že dolgo potekajo procesi, ki jo spodkopavajo. Za velike članice veljajo ena, za majhne druga pravila. Razlike v razvitosti med severom in jugom EU naraščajo, hkrati usiha solidarnost. Skupnost je nastala kot nedemokratična tvorba in taka v glavnem tudi ostala. Dokler bo taka, se bo težko spremenila na boljše.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Pamflet
Lahkotnost površinskih povezav
SDH je praktično največje državno podjetje, saj upravlja z več kot 11 milijardami. Od prvega nadzornika takega giganta se pričakuje, da je izjemni finančni oz. gospodarski ekspert, predvsem pa, da zna jasno in natančno pojasniti svoje poteze. A ko je torej Nadzorni svet prek noči odstavil predsednika SDH, je prvi nadzornik Damjan Belič potreboval skoraj teden, da se je pripravil na srečanje z novinarji. In kaj so prinesle tako dolge priprave? Pred novinarko nacionalke je napol jecljaje zatrjeval, da je bilo vse zakonito in brez vmešavanja politike. Povedal ni nič. Pač, da je dosedanja uprava dobro delala, a da jo je zamenjala nova, ki da je še boljša. In tako klavrna in nebogljena figura vodi največjo slovensko hiperkorporacijo!?????
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Dva leva
Ko je življenje v običajnem teku, ne moremo vedeti, kakšni so ljudje zares. Celo tega ne, kakšni smo sami. Če hočemo zares spoznati človeka, sebe ali določeno skupino ljudi, moramo opazovati njihovo ravnanje v točkah in trenutkih osebne ali družbene dekompenzacije. Takrat iz dejanj in reakcij vidimo, iz kakšnega testa je kdo. Zgodovina ima zoprno lastnost, da se ne da popravljati za nazaj. Če bi bilo to možno, bi bile v osebni zgodovini marsikoga drugačne epizode, kot jih poznamo. In marsikdo bi imel za nazaj kaj popravljati. Nekateri kar celotne epohe življenja. Si predstavljate prvaka in sprednjo falango SDS? Bivši navdušeni komunisti. Ne le sledilci, ampak (mali) voditelji. Denimo, Gorenak bi gotovo živel manj shizofreno dvojno življenje, če bi imel v osebni zgodovini namesto članarine in funkcij v partiji vpisan obisk festivala na otoku Wight leta 1970, in prvak stranke bi doživljal manj stresov in nočnih preganjavic, če bi znal povedati, na katerih koncertih novega vala konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih je bil, ne pa, katere pohode v Jajce je vodil. Leta 1977 (v letu prvega koncerta Pankrtov!) je vodil Jajcehod v čast 40. obletnice ustanovitvenega kongresa KPS na Čebinah. Tako pa prvi ne ve, kaj je bilo leta 1970 na otoku Wight, drugi ne, kaj je (nam) prinesel novi val v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih ter zakaj je bilo to pomembno. In zaradi te prtljage imajo omenjeni gotovo slab spanec in težke sanje. Kdo ve, morda jih preganjajo moraste sanje, da zamujajo s plačilom partijske članarine. Pač, osebna zgodovina je nahrbtnik, neodtujljivo vraščen na telo. Vse lahko odvržemo, le nahrbtnika osebne zgodovine ne. Ta ostane, tudi ko nas že dolgo ni več. A tako je v politiki vedno in povsod. Morda politiki sami še pozabijo (no, potlačijo) osebno politično zgodovino, a vedno se bo našel kdo, ki jih bo spomnil na črne packe v osebni zgodovini.
-
6. 11. 2015 | Mladina 45 | Uvodnik
Danes je že pozabljena izjava nekdanje ministrice za obrambo Ljubice Jelušič, ki je leta 2011 rekla, da bi Slovenci Kitajce lahko usposabljali za vojskovanje v visokogorju. Že takrat je zvenelo prepričljivo, češ, saj res, to pa znamo, če kaj, gorniki in alpinisti Slovenci res smo. A resnica je pač drugačna: Slovenci Kitajce lahko naučimo bolj malo. Na Kitajskem je devet od 14 svetovnih vrhov, višjih od 8000 metrov, več kot sto vrhov, ki presegajo 7000 metrov, in več kot tisoč vrhov, ki so višji od 6000 metrov.
Iskanje brez piškotkov ni možno
