-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Žive meje
Nikoli nisem imel občutka, da me v Evropi kaj ogroža. Velik del moje generacije je, tako kot tista pred nami, v najstniških letih brez telefonov ali zemljevidov štopala po vseh koncih kontinenta, in nihče nam ni govoril, da počnemo kaj nevarnega. Nekoč naju je s punco na štoparskem izletu pobral bogati Američan v črnem jaguarju in nama med vožnjo do Ženeve zaupal: »Tudi jaz sem takole štopal po Ameriki, ko sem bil mlad. Vsi smo to počeli. ZDA so bile v moji mladosti pravi Disneyland – nobenega strahu in nezaupanja. Danes pa nikomur več ne pride na kraj pameti, da bi vstopil v avto z neznancem. Vsi so postali paranoični, še v supermarket ne grejo brez pištole.« Meni, najstniškemu štoparju brez denarja so se Američani v tistem trenutku strašno zasmilili. Najin šofer naju je po ogledu Ženeve odložil na letališču, tam pa nama je osebje prijazno dovolilo prespati, ne da bi pokazala kakšno karto ali dokument. Nenadoma se mi je Evropa zdela kot Disneyland.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Hrvaška
Parlamentarne volitve na Hrvaškem niso prinesle zmagovalca, toda če je verjeti političnim tekmecem, so zmagovalci kar trije. Zmago razglašajo oligarha obeh največjih strank, HDZ in SDP, pa tudi Most, skupina neodvisnih kandidatov, ki so osvojili 19 poslanskih sedežev in brez katerih sedaj nobena od obeh velikih strank ne more sestaviti vlade. A izkazalo se je, da je to amatersko druščino, v kateri so zbrani skupina županov hrvaških mestec in malo večjih vasi, nekaj podjetnikov in kak zdravnik, uspeh na volitvah popolnoma presenetil in je čisto nepripravljena, da bi s 15 odstotki osvojenih glasov prevzela odgovornost v izvršni veji oblasti v koaliciji z eno od dveh velikih strank. Namesto tega je Most z dolgočasno zguljeno mantro o reformah tega in onega ter rudimentarnim razumevanjem demokracije, ki predvideva izničenje volje volivcev in dejanskih izidov volitev, sprva vztrajal pri zamisli o oblikovanju vlade narodne enotnosti oziroma združitvi nezdružljivih nasprotnikov, socialdemokratov in nacionalističnih desničarjev.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Ekonomija
Teroristični napad v Parizu 13. 11. 2015 postaja francoska podoba ameriškega leta 2001. Zločin je storjen, sočutje in solidarnost z žrtvami sta nedvoumna, mi vsi smo Parižani, »nous sommes tous les parisiens«. Toda brezkompromisna podpora žrtvam ne pomeni, da francoska vlada ravna prav. Holland je v nekaj urah razglasil izredno stanje, napovedal spopad z ISIS, v vojno norijo proti terorizmu želi Francija potegniti celotno EU. Toda pariški pokol so opravili francoski državljani, njihov terorizem je odgovor na vlogo Francije v svetu, na brezizhodnost mladih doma. EU je sredi ekonomske recesije, novih političnih cepitev in mejnih delitev. Nemčija je z evrom pokopala njeno ekonomiko, Francija očitno njen mirovni politični projekt, za nameček Bolgarija, Madžarska in Slovenija na balkanski periferiji z obmejno rezilno žico simbolizirajo konec svobodne Evrope. Kakšen noro krasen svet!
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Kolumna
Begunska kriza je dramatično opozorilo, v kako kočljivem in nepredvidljivem svetu živimo. Razumna politika bi na novo premislila ves naš zunanji in notranji položaj in preuredila prioritete.
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Pamflet
Premier Miro Cerar, ml. se je razjezil, kot še nikoli. Njegova jeza je bila tako očitna, da so o njej poročali celo v osrednjih poročilih. »To je neodgovorno, to je nedostojno, to je sramotno«, je kar kipelo iz njega. Katero zlodelo je torej pretilo državi in ga je ustavil?
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Kolumna
9. novembra 1989 je bil ne le za Nemčijo, ampak za celotno Evropo velik dan. Padel je berlinski zid. A dejanje je bilo simbolno, kajti najprej je padel zid v glavah, nato v materialu. Preden so zvečer obmejni organi dvignili zapornice nekoč tesno zaprte meje, so se ljudje in za njimi nemočni in zmedeni vzhodnonemški režim odločili, da je ni več. Zid, ki sta ga obe strani potrebovali za materialno bazo ideološke vojne, je naenkrat postal brez funkcije, zato je padel. Ko se je še zdelo, da bo stal večno ali vsaj tako dolgo, dokler ne bodo vsi Zahodni Nemci prebegnili v Nemško demokratično republiko, kot se je poigraval film Zbogom, Lenin, je bila na zahodni strani 160 kilometrov 3,60 metra visokega betonskega zidu predvsem površina za svojevrsten umet-
-
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Uvodnik
Ta teden je v svetovno javnost filozof Slavoj Žižek spustil presenetljivo besedilo, ki sta ga sicer napovedovali že vsaj dve predhodni, zadnjega objavljamo tudi v Mladini. Besedilo je presenetljivo, odzivi so močni, Žižek ni požel navdušenja levega občinstva, napadi nanj so ostri. Žižka seveda ne gre podcenjevati: ne le, da je vedel, kaj piše, vedel je seveda tudi, kakšni bodo odzivi. A ni namen v tem prispevku secirati Žižkovega besedila. Ne gre namreč za vprašanje strinjanja z Žižkom – besedilo je pomembnejše in večje od tega vprašanja.
Iskanje brez piškotkov ni možno
