-
Meje združene Evrope se zapirajo; moje domišljijsko uho skoraj sliši težka vrata, ki loputajo. Tresk, drlesk. Avstrija bo »odpravila schengen« in na meji povečala nadzor za vse, je napovedal kancler Werner Faymann. Poostren nadzor na meji z Dansko je že pred časom uvedla Švedska, obstali so celo vlaki, zato je Danska nekaj podobnega storila na meji z Nemčijo, na meji med Italijo in Slovenijo pa povečanega nadzora ne bo, je dejal minister Erjavec – in ker je Erjavec Erjavec, samo še čakam dan, ko bo treba tudi med rekreativnim sprehodom iz Nove Gorice v »staro« spet pokazati vsaj vozniško dovoljenje.
-
»V Kitzbühlu sem predstavil pet glavnih transformatorjev,« se je pred kamerami ponosno pohvalil hrvaški mandatar Tim Oreskovic, ko se je vrnil z nekega druženja bančnikov in guvernerjev v tem avstrijskem smučarskem središču. ‘Transformatorji? What the fuck?’ so se novinarji spraševali v solidni angleščini, popolnoma izgubljeni zaradi Timove polomljene hrvaščine, potem pa hitro poguglali in ugotovili, da je transformator statični pretvornik električne energije ene izmenične napetosti in enega izmeničnega toka v električno energijo druge izmenične napetosti … Itd. Kaj za vraga, se je tale Orešković v kaki elektrarni sešel z Nikolo Teslo? Vsekakor je bi potreben precejšen trud, da smo razbrali, da mandatar med transformatorje šteje naložbe, evropske sklade, pa tudi posege v pokojninski sklad hrvaških državljanov. Toda o vsem tem javnost ne ve prav nič, ker mandatar programa svojih transformatorjev ni predstavil na Hrvaškem, ampak je to storil pred bankirji v Avstriji, in to, še preden so ga uradno imenovali za premiera.
-
EU in globalno gospodarstvo sta na dobri polovici januarja sredi politično-ekonomskega viharja, pesimistične napovedi možne velike krize postajajo vse bolj realne. Kataklizmično leto 2016 se začenja s hudim padcem borznih indeksov, terorističnimi akcijami, geopolitičnimi konflikti, podaljškom begunske krize. Schengenski režim razpada, politična fragmentacija EU narašča. Lahko EU v sedanji obliki sploh preživi te političnoekonomske pritiske in stopnjevanje kriz? Kaj je lahko alternativa?
-
Delo objavlja veliko slabih novic in je ena izmed njih, čeprav ne ravno sveža, tudi samo. Tu novinarje odpuščajo kot vreče krompirja. Pri tem uprava ne gleda, ali so dobri ali slabi. Hkrati je vse doslej odpuščene novinarje odpustila nezakonito. Naklada časopisa se vztrajno znižuje. Najpomembnejši tiskani medij v državi je poln nemira in težav. Novinarji plaho protestirajo.
-
Minister Dušan Mramor je pri polni zavesti uvidel, da zaradi nezaupanja javnosti ne more več opravljati svoje funkcije in je ponudil svoj odstop predsedniku Miru Cerarju ml. STA je vročo vest objavila 18. januarja 2016 ob 15.05. Prvi mož vlade, ki ob usodnih zapletih, s katerimi je soočen, vselej pove, da bo problem proučil in potem odgovori čez nekaj dni ali več tednov, tokrat ni več podoben samemu sebi. STA je namreč istega dne že ob 17.21 najavila vest, da premier njegovega odstopa ni sprejel. Cerarjanski kognitivni proces se je tokrat zaključil v vsega dveh urah. Presodil je, da financminister dela tako dobro in uspešno, da je zanj in za dobrobit države nezamenljiv. In iz predsednika vlade se je spremenil v župnika pri spovedi, ko je poročal, da je minister napako obžaloval, se opravičil in da bo nezakonito pridobljeni denar vrnil v celoti. Skratka, minister Mramor je pred njim priznal greh, se pokesal in opravil pokoro.
-
Pred dobrimi tremi leti, sredi vstajniške vihre proti Janševemu režimu, smo se morda prvič srečali z dobro organizirano, taktično veščo skupino neonacistov, ki so skušali destabilizirati mirne proteste. In ki je policija, ki jo je takrat vodila roka vladajoče stranke, ni razgnala, ampak ji celo omogočila varen odhod s prizorišča … Takrat sem na tej strani ugotavljal, da je šlo za nevaren precedens, saj razmer za fašizacijo družbe in države ne ustvarjajo neonacisti, skini in podobni zafrustrirani fantje, ampak država z nedelujočo, neodzivno represivno in pravosodno strukturo. In predvsem, da se je marsikaj začelo razvijati že veliko prej, kajti fašizem ne zraste čez noč, kot gobe po dežju v topli jeseni. Fašizem je treba negovati, vzdrževati, ščititi, da uspeva. In v tem smo bili, kot vidimo danes, nadvse uspešni.
-
Kaj napelje človeka, ne kateregakoli, kaj napelje predsednika vlade, da natisne A4-list, nanj napiše »Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.« in ga nato ves dan nosi z enega srečanja na drugo in ga postavlja predse? Izognimo se zdaj obsojanju, zgražanju, tej preprosti reakciji na nenavadno dejanje, in se z vso resnostjo vprašajmo: Kaj je tega človeka napeljalo na to?
Iskanje brez piškotkov ni možno
