-
Svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu je že desetletja globalni januarski obred, kot novoletni dunajski koncert ali nemško-avstrijska skakalna turneja. Srečanje vplivnih menedžerjev, politikov in strokovnjakov, tudi estradnih zvezd in drugih vplivnežev je bilo letos posvečeno »četrti industrijski revoluciji«. Tehnološki napredek je religija razvitega zahodnega sveta, ker omogoča gospodarsko rast in velja za večno zdravilo sodobnega kapitalizma. To je dokaz, da WEF rešitve sedanje krize išče v tehnoloških spremembah in ne v politični ekonomiji.
-
Evropska begunska pot se je krepko priprla od Švedske do Slovenije. Severni del te poti hoče, da bi na Balkanu, ki ga je hladnokrvno prepustil samemu sebi, nastala vrsta filtrov za redčenje beguncev. Če smo optimisti, se bo pritok upočasnil, povsem ustavil pa nikakor. Če smo pesimisti, bodo filtri preobremenjeni, nastali bodo žepi in se združili v kotel, ki lahko eksplodira.
-
Iz stranke in poslanske skupine SMC je izstopil Franc Vlaj. Povedal je, da svojih osebnih političnih pogledov ne more več uresničevati v vladajoči stranki. Stranka je bila besna, njena parlamentarna glasnogovornica Simona Kuster Lipicer ga je ostro pozvala, da naj stranki vrne poslanski mandat, in pridodala, da gre le za njegove osebne kaprice.
-
»Ker on (Miro Cerar, op. a.), a veš, kaj je, on je zgodba za eno leto.«
— Karl Erjavec je minister v vladi, ki jo vodi premier s pretečenim rokom uporabe -
Velja opazovati, kaj se dogaja na Hrvaškem. In to z resno zaskrbljenostjo. Hrvaška je naslednja država, kjer je oblast prevzela drugorazredna klika političnih nevednežev, ki so politiko spremljali le na kavču, v kafani in ki o politiki, državi, kulturi, politiki kot znanosti in vednosti, monetarni ekonomiji in tako naprej ne vedo nič – znajo le instiktivno govoriti razne domoljubne floskule in vse, kar je še v naboru velikobesedja. Zakaj torej opazovati Hrvaško? Da ne bomo tudi pri nas najpozneje na rednih volitvah, morda pa že prej, z enakim začudenjem kot Hrvati danes vili rok in se čudili, kaj se nam je zgodilo – z zavedanjem, da se norost pri naših sosedih šele začenja. Seveda, Zoran Milanović je bil slab predsednik vlade. A zamenjava na Hrvaškem se ni zgodila s slabega na slabšega, ampak je oblast na Hrvaškem prevzel neki drug svet, neki drugi vzorci, neki način razmišljanja, ki vsakega omikanega in elementarno prosvetljenega človeka lahko spravi le v obup. In Evropa ne bo ukrepala: žal je ta vlak že zamudila z molkom glede Madžarske, Danske in ne nazadnje z mencanjem glede Poljske.