-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Hrvaška
Gospa M. K. se je tistega jutra odpravila na poseg, za katerega je bila dogovorjena – splav. Že tako nesrečna in prestrašena je pred vhodom v bolnišnico doživela pravo grozo – nanjo je planila skupina bogomolk, prepričevale so jo, naj se premisli, češ da je splav zločin, da je njen otrok svet in pomemben … gotovo pa bo pripomogel tudi k demografski obnovi Hrvaške. Toda kako so vedele, da prihaja? Je sploh treba razglabljati o tem, da je za obvestilo, čeprav gre za varovane zasebne podatke, poskrbelo medicinsko osebje? Recimo kak zdravnik, ki se tako rad sklicuje na pravico do ugovora vesti – kakor sicer večina zdravnikov v hrvaških bolnišnicah, s čimer ogrožajo pravice in zdravje žensk.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Ekonomija
Anglež Oliver Hart s Harvarda in Finec Bengt Holmström z MIT-a sta letošnja Nobelova nagrajenca za ekonomijo. Hart in Holmström nista veljala za letošnja favorita, mnogi so na njunih mestih videli Romerja, Baumola, tudi Barroa ali Posnerja. Nagrajena sta za prispevek k teoriji pogodb. Pogodbe so institucionalni temelj tržne družbe, subverzivno orodje obvladovanja trgov, podjetij, države. Oba nagrajenca sta posegla v središče moderne ekonomije, pa tudi načina reševanja sedanje krize. To je skrito politično sporočilo, ki ga bodo morda izrekli ob slovesni podelitvi letošnjih nagrad v Stockholmu.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Kolumna
Minister Koprivnikar se je z obiska v Ameriki vrnil ustrezno fasciniran in odločen, da k nam pripelje Uber. To je multinacionalka, ki se hitro širi v svojo korist in škodo držav, kamor prihaja. Niža plače, pospešuje prekarizacijo, krade državi davke.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Pamflet
Za vedno je odložil kamero režiser Andrzej Wajda. Film je bil ideološko orožje komunistične partije, ki je ljudem vcepljala ideje o preteklosti. Najmočnejše vtise o dobrih partizanih in zlih četnikih, ustaših in domobrancih smo dobivali skozi gledanje filmov, kot so bili »Neretva«, »Okupacija v 26 slikah«, »Ne oziraj se sinko« in stotine drugih. Na Poljskem pa je cineast Wajda že v petdesetih posnel celovečerec »Generacija«, v katerem junak filma izstopi iz skupine komunističnih upornikov, za njim pa »Pepel in diamant«, v katerem ovekoveči patriotsko, nekomunistično uporniško gibanje Armije Krajowe. S svojimi filmi je pretresal uradno sliko preteklosti in kasneje sedanjosti v »Marmornem človeku«. A njegove ideje se niso izčrpale s padcem berlinskega zidu, posebej pretresljiv je »Katinski gozd«. Poboj deset tisoč poljskih častnikov, ki ga je izvršila sovjetska NKVD leta 1940, so sicer prvi razkrili nemški preiskovalci l. 1943, a ker so bili nacisti, jim takrat niso verjeli. V filmu eden bolj pomenljivih prizorov prikaže desetletja po vojni podobo nagrobnika, na katerem so svojci ob rojstvu očeta pripisali še kraj smrti – Katin. Takoj je privihrala posebna policija in dala odstraniti to »provokativno laž«.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Dva leva
Dolgo sem bil prepričan, da je takšen slog širjenja božje zapovedi rezerviran za karikirane fundamentaliste verskih ločin. A pred časom so se začele znotraj občestva slovenske RKC oblikovati pro-life iniciative. Nič hudega, dokler je molitev za življenje in proti splavu ter nasploh soočanje s postavo in učenjem svoje cerkve ali intimni obred ali interno srečevanje in izmenjava vrednot znotraj skupnosti. A ko stopijo v javnost, imajo apeli drugačen pomen. Zavzemanje prostora pred bolnico, na katero hodijo ženske reševat številne ginekološke težave ter opravljat splave, pa je do konca sprevrženo.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Ihta
Slovenija torej ne bo generalno sekretarila v Združenih narodih – ovbe. Dosežki dr. Danila Türka na poskusnih glasovanjih so bili sicer izvrstni (temu je najbrž bolj od njegovega rodu botrovalo dejstvo, da ga je marsikateri glasovalec poznal kot odličnega organizatorja, pravnika in diplomata), ampak za Slovence to ni dovolj. Treba je biti prvi, pa nam ni bilo dano, ker so se proti nam, velikanom, titanom in polbogovom, zarotile nekakšne marginalne države, kakršne so ZDA in SZ. (Ups, pardon, Rusija. Dokler bodo imeli Putina, se mi bodo napake pač dogajale.) Celo radijski Val 202, ki po inteligenčnem količniku znatno prekaša nacionalno televizijo, se je v jutru po (ne)izvolitvi Slovenca za prvega moža svetovne organizacije odel v pogrebne tone. Da bi nas potolažil, je na dan spet privlekel Aleksandra Čeferina in njegovih 42 glasov podpore. Če prav razumem ljudsko evforijo, je Čeferin postal papež, drugače si vsega tega rajanja ob njegovi izvolitvi ne morem razlagati. No, pa tudi na vesoljnih lepotnih tekmovanjih imajo naše misice še nekaj možnosti za zmago, nas je potolažila valovska voditeljica, in če bog da, se bomo Slovenci ponašali s prvo damo Amerike. (Mimogrede – samo mimogrede, ker si Melanija več od »mimogrede« ne zasluži. Le od kod se je vzelo vprašanje, »kaj bo Melanija Trump naredila za Slovenijo«, če se njenemu možeku posreči, vsemu svetu pa grdo zalomi? Saj je vendar naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se Slovenije za vedno znebila. Zlobneži celo trdijo, da se je slikala gola in bila dekle na poziv. Pa nikarte misliti, da jo obsojam – tudi sama bi bila pripravljena grešiti, če bi to pomenilo, da bom pobegnila kam daleč od tod, tako kot lastovke jeseni.)
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Uvodnik
V intervjuju, ki ga je v sredo objavil poslovni portal Bloomberg, je predsednik slovenske vlade Miro Cerar napovedal, da bo Slovenija »zaradi negotovosti glede brexita ter nestabilnosti na finančnih trgih verjetno preložila prodajo Nove Ljubljanske banke«. Iz te izjave še ni mogoče sklepati, da vlada res začenja bolj suvereno sprejemati odločitve, ki brez dvoma lahko vplivajo na dolgoročno moč te države, da je torej konec vnetega prikimavanja finančnim trgom, evropski komisiji in Evropski centralni banki. A ker so finančni špekulanti in nanje vezani posredniki, ki računajo na zaslužke tudi pri tej prodaji, že začeli rožljati zoper vlado – češ da bo Slovenija izpadla neresno in druge floskule –, velja Cerarjevo izjavo podpreti.
Iskanje brez piškotkov ni možno
