Vlado Miheljak

21. 10. 2016  |  Mladina 42  |  Dva leva

Prizori iz zakonskega življenja

Pri nas smo v zelo podobnem položaju. Medtem ko se kot hudič križa bojimo Janše in njegove morebitne vrnitve na oblast, spregledamo, da ne le Cerar in SMC, ampak celotna koalicija deluje proti temeljnim načelom socialne države in solidarnosti. Torej proti postulatom, na katerih se je na zadnjih volitvah oblikovala zmagovita formula, ki jo je pripeljala na oblast. Sprenevedanje, ki je udarilo na plano ob aktualiziranju in tematiziranju revščine in celo lakote otrok, je nekaj, kar je razgalilo koalicijo. Ne samo SMC, ampak tudi SD. Socialdemokrate, ki potrebujejo statistične izkaze in bilance ter birokratske rituale, da zaženejo učinkovito akcijo za zagotavljanje subvencioniranja prehrane učencem v osnovnih šolah, bi v normalnih razmerah, ko ne bi bilo volilno vedenje pogojeno s strahom pred nekom, volivci preprosto izpljunili. Kakšne dodatne argumente še potrebuje SD, da odigra svojo socialdemokratsko parlamentarno in koalicijsko vlogo, če vemo, da v Sloveniji živi 54.000 otrok v družinah, ki imajo dohodek na družinskega člana nižji od 360 evrov?

Bernard Nežmah

21. 10. 2016  |  Mladina 42  |  Pamflet

Zgodovina vztraja še naprej

Pred 60 leti je sovjetski voditelj Nikita Hruščov poslal tanke na Madžarsko in dal v krvi zatreti vseljudsko vstajo.

Janko Lorenci

21. 10. 2016  |  Mladina 42  |  Kolumna

Strah pred vojno

Vojna bo, se glasi pogosta tesnobna trditev, ki nekaj pove o duhu časa. Lokalne vojne na raznih koncih sveta se nadaljujejo, že nekaj časa narašča tudi napetost med Ameriko in Rusijo, jedrskima silama. Vzroki za to so različni.

dr. Bogomir Kovač

21. 10. 2016  |  Mladina 42  |  Ekonomija

Ironija usode

Evropska globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko (EUGS) je že od junija 2016, ko jo je Federica Mogherini zaneseno predstavljala javnosti, mrtva črka na papirju. Nihče se ne sklicuje nanjo, še manj si lahko z njo pomaga, čeprav gre za boljši dokument EU. Strategije so običajno namenjene proaktivni in ne reaktivni politiki. Zunanjepolitična prihodnost EU je po brexitu, kolapsu bruseljske politike razseljevanja beguncev in naraščajoči ksenofobiji bolj črna kot kdaj prej. EU je hotela postati globalni ekonomski akter, grozi pa ji lokalna politična implozija. Nekdaj je stavila na socialno vključenost in svobodno mobilnost, zdaj se »rešuje« z modeli zunanjega izključevanja in zapor pri gibanju ljudi. Migracije so očitno ogelni kamen njenega političnoekonomskega preloma.

N'toko

21. 10. 2016  |  Mladina 42  |  Žive meje

Razmejevanje

Ko sem pred tremi leti začel pisati kolumne za Mladino, sva morala z urednikom za mojo novo rubriko najprej izbrati naslov. Ob pomanjkanju kakega daljnosežnega koncepta in z deadlinom tik pred vrati, sem posegel v nabor starih komadov in ven potegnil naslov »Žive meje«, ki je šel nekako najbolje v uho. Verz »Žive meje zastirajo poglede / nikogar ne poznam, nihče ne pozna mene« se mi je ponujal kot simpatično izhodišče za rubriko že zato, ker sem v njem videl toliko zagrenjenih sosedov, o katerih bi se dalo pisati šaljive komentarje. Nisem pa si predstavljal, da se bom moral s konceptom meje ukvarjati tako resno, kot sem se v naslednjih treh letih. Niti sanjalo se mi ni, da se bodo tisti smešni, lično porezani kosi grmovja, s katerimi označujemo našo zasebno lastnino, razrastli v grozeče rezilne žice in da so vprašanja o tem, kdo jih sme prestopati, komu so namenjene in kakšni ljudje si lastijo zemljo znotraj njenih okvirjev, pravzaprav glavne politične teme moje generacije. Predvsem pa nisem opazil, kako skrbno so te žice nameščene tudi v naših lastnih življenjih, kako v slogu nevidnih električnih ograj na pašnikih usmerjajo naše korake, nas vzgajajo, oblikujejo naše navade in odnose.

Grega Repovž

21. 10. 2016  |  Mladina 42  |  Uvodnik

»Elita« vabi v novi lepi svet

Pretekli teden, v 41. številki Mladine, smo objavili komentar pravnika Dina Bauka, ki je govoril o tem, kako je predsednik republike Borut Pahor na neprimeren način nagovoril slovenske vzgojitelje, učitelje, profesorje, univerzitetne profesorje ter znanstvenike na podelitvi državnih nagrad na področju šolstva. O samem nastopu je Bauk povedal vse: glavni vsebinski poudarek je bil »tipično starševski klic k uporabnosti znanja, ki naj prispeva predvsem k usposabljanju za nove poklice prihodnosti, ki v trenutku, ko se posameznik, ki jih bo nekoč opravljal, vpiše v osnovno šolo, sploh še ne obstajajo; kot da znanje samo na sebi ne bi imelo nikakršne vrednosti«. Bauk je to predsednikovo ravnanje komentiral z naslednjim stavkom: »Meni so se ob poslušanju govora pred očmi prikazovali uber frizerji, uber mesarji, uber odvetniki, uber kirurgi in uber piloti.« Dejansko gre za tako pomembno temo, da si zasluži nadaljnjo, dolgotrajno temeljito obravnavo. Pred nami se namreč odvija nova faza kapitalizma, njegova nova matrica. Gre za novo ideološko nadgradnjo, morda kar novo ideologijo, ki jo lahko povzamemo tudi z besedami ministra Borisa Koprivnikarja, da namreč prihaja čas, ko ne bo več delovnih mest, ampak zgolj delo, posameznik pa bo s svojim znanjem na trgu dela zanj konkuriral.