Vlado Miheljak

4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Dva leva

Med paranojo in perspektivo

Ameriška nacija je menda razklana. No, to ni nekaj novega. Tudi pred drugim mandatom G. W. Busha je bila. A nikoli doslej niso bili ameriški volivci tako negativno nastrojeni – do kandidatke/kandidata lastne stranke. Demokrati do Clintonove, republikanci do Trumpa. No, na koncu bodo, ob verjetno rekordno nizki udeležbi, volivci izbirali nepriljubljenega kandidata lastne stranke. Tudi zato so (poleg razlogov specifike ameriškega volilnega sistema) volitve še vedno popolnoma odprte ne glede na navidez enoznačne napovedi, ki sledijo iz javnomnenjskih sondaž. Projekcije volilnih izidov so v zgodovini merjenj že doživele veliko totalnih pogrebov. Ne le v pionirskih časih merjenja, ko je Literary Digest v poštni anketi na mega vzorcu 10 milijonov naslovov (in dobil 2,4 milijona povratnih odgovorov) na volitvah leta 1936 napovedal zmago republikanca Alfreda Landona, dejansko pa je kar s 24,3-odstotno prednostjo (in 523 proti 8 elektorskim glasovom) zmagal Franklin Roosevelt. Odgovor, zakaj flop, je bil enostaven. Mega vzorec ni bil reprezentativen. A tudi kasneje, ko je bila metodologija merjenja in vzorčenja dodelana, je bilo tako v Ameriki kot Evropi nekaj hudih flopov.

Bernard Nežmah

4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Pamflet

Brezbrižnost

Francoski filozof Bernard Stiegler je kot najbolj perečo anomalijo sodobne zahodne civilizacije izpostavil - brezbrižnost. A to ni le filozofski pojem, saj zadeva politično življenje nasploh. Aktualna vlada Mira Cerarja ml. na primer ni opazila, da ji je je v zadnjem mesecu razpadla pravna država. Izkazalo se je namreč, da so sodišča zatajila, izgubila, založila, izpuhtela skoraj tisoč oporok. Pa nič, premier ni imel takojšnje tiskovke, tudi pravosodni minister Goran Klemenčič in financministrica Mateja Vraničar Erman ne. Kot da se države ne tiče: ne bodoči odškodninski zahtevki ne morebitne tožbe.

Janko Lorenci

4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Kolumna

Osamljenost

Nekdo je rahlo cinično zapisal, da nisi nikoli popolnoma osamljen, ker je osamljenih tudi veliko drugih ljudi. Toda osamljenost je resen, čeprav podcenjen problem – človek je čredno, izrazito socialno bitje, in če je proti svoji volji osamljen, trpi ali celo umre.

dr. Bogomir Kovač

4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Ekonomija

Politični polom ustavnega sodišča

Ustavno sodišče (US) je po domala treh letih presodilo, da je Zakon o bančništvu (ZBan-1L) protiustaven glede sodnega varstva pred izrednimi ukrepi Banke Slovenije (BS) pri sanaciji bank. Ustavna presoja je pričakovana in logična, navidezno so z njo vsi zadovoljni. Dejansko pa je US zgolj z njo nedopustno zavlačevalo, zaobšlo vsebinske temelje in hkrati ponovno spregledalo, da je primer sanacije bank dejansko problem politično-ekonomske suverenosti RS v okviru EU. Pravna država je tu ključnega pomena, US jo brani, v imenu zaščite pravic, politične odgovornosti in mednarodnih zavez. Ni naključje, da se vedno znova zapleta na bančnem področju in pravnem kaosu, ki spremlja EMU. Toda prelaganje odgovornosti, tudi US, ni rešitev, temveč poglabljanje problema. In prav to prinaša odločba US.

N'toko

4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Žive meje

čLOVEk

Nekoč so bili državni voditelji veliki, zastrašujoči ljudje. Grozni ljudje, ki niso prav nič spominjali na nas, slehernike. Zajebani avtoritarci se niso trudili skrivati svoje zajebanosti, aristokrati so se bahali s svojim ekstravagantnim okusom, vojaški diktatorji so prihajali na tiskovne konference v polni bojni opremi. Nastopali so v strahospoštovanja vzbujajočih uniformah, navešeni z medaljami, okiteni z dragimi klobuki, obdani s častnimi stražami in z lepoticami pod rokami, za sabo pa so vlekli dolge plašče in puhali cigare. Voditelji stare šole so vložili ogromno energije v to, da državljani ne bi pozabili, kako neskončno močnejši so od njih.

Grega Repovž

4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Uvodnik

Komu se smeji pod vlado SMC?

Trdna odločenost vlade Mira Cerarja, da zniža obdavčitev najvišjih plač, sprosti cene pogonskih goriv, sprosti trg dimnikarskih in pogrebnih storitev in še bi lahko naštevali, izkazuje neko značilnost vladajoče stranke: da gre za stranko, katere vrh sestavljajo najprej podjetniki in predstavniki višjih dohodkovnih razredov, in da interesu prav te skupine ljudi vlada v svojih odločitvah tudi sledi. Vlada je pri tem prav neverjetno konsistentna. Od v uvodu naštetih odločitev namreč država ne bo imela nobene koristi, nasprotno, zaradi liberalizacije cen pogonskih goriv na avtocestah bo po vseh vladnih (!) analizah država pomembno izgubila pri trošarinah, korist bodo imeli le oba trgovca in pa nosilci franšiz. Prav tako država ne bo imela nobene koristi od znižanja obdavčitve najvišjih plač, korist gre neposredno spet prejemnikom teh plač in seveda podjetjem, ki bodo ob enakih stroških in nespremenjeni masi plač lahko zato dvignila plače najbolje plačanim. Kar v podjetniškem svetu pogosto pomeni, da si bodo dohodke bistveno povišali predvsem lastniki in direktorji v eni osebi. Ukrep, ki je bil namenjen v prvi vrsti tej kategoriji zaposlenih, bodo seveda občutili vsi prejemniki višjih plač.