-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Hrvaška
Hrvaška predsednica si je omislila svetovalca za holokavst! Mar to pomeni, da ubožica še ni obvladala lekcije o nacističnem uničevanju Judov ali pa nemara še vedno dvomi, da se je to zlo zgodilo, in misli, da je bilo vse skupaj zgolj judovska zarota? Kdo pa bi lahko bil svetovalec, ki bi ji kaj povedal o množičnem pobijanju Srbov in druge »nesnage« v času Neodvisne države Hrvaške, njej, ki izenačuje ustaštvo in antifašizem, ker naj bi bila to dva enako nevarna totalitarizma? Za svetovalca o genocidni naravi NDH bi recimo lahko uporabila režiserja Jakova Sedlarja, edinega »umetnika«, ki si je letos zaslužil nagrado mesta Zagreba. In to za veliki filmski ponaredek Resnica o Jasenovcu.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Ekonomija
Dan Zemlje, 22. april 2017, je minil tiše, kot bi smel in moral. Velja za najširše svetovno civilno gibanje, še vedno temelji na idealizmu, uporu in sejanju nove družbene zavesti od spodaj navzgor. Manj gre za institucionalizirano, politično organiziranje, za racionalizacijo družbenega radikalizma, v njem je več defetizma in defenzivnosti kot na začetku poti. Sedanja ekološka, socialna in ekonomska kriza so tri obličja naše ujetosti na planetu, posledica industrijskega modela razvoja sodobnega kapitalizma. Grozi nam civilizacijska kriza, kriznega menedžmenta pa nismo sposobni dojeti in še manj uresničiti.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Žive meje
Brezposelnost je treba braniti
Preseneča me, da na zavodu za zaposlovanje ni več nasilja. Da še nihče ni sprožil izgreda, pretepel kakega uslužbenca ali vsaj prevrnil aparata za kavo. Vem, da brezposelni nikoli niso hodili tja s pretirano optimističnimi pričakovanji in da so bili pogovori s poklicnimi svetovalci vedno nekoliko ponižujoči, toda na zavodu se iz iskalcev dela vsaj niso direktno norčevali. Povedali so ti, da zate tisti mesec niso našli ničesar, in to je bilo to … obisk pisarne je bila zgolj neprijetna obveznost, ki sta jo morali obe strani odkljukati. V zadnjih letih pa se je zavod za zaposlovanje spremenil v hišo čudaških, bebavih in naravnost ponižujočih ritualov, ki nimajo zveze z iskanjem služb.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Kolumna
Sojenje, ki grozi Janši z odvzemom sumljivega premoženja, bo za šefa SDS nevarnejše kot sojenje v zadevi Patria. Tam je bilo vnaprej jasno, da ga bo ustavno sodišče rešilo – obsodbo vrhovnega sodišča je razveljavilo, vendar Janše ni oprostilo, ampak je stvar vrnilo v ponovno sojenje, a jo zakoličilo tako, da je zadeva zastarala. Tokrat je dokazno breme obrnjeno, leži na Janši, ta pa se je doslej v finančni preiskavi zagovarjal neprepričljivo ali sploh ne.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Pamflet
Kjer se cedita trušč in golosek
Pisalo se je leto 2012, ko so v parlamentu izglasovali prelomni zakon, ki je zapečatil TEŠ 6. Takrat je skupina državljanov poskušala z referendumsko pobudo ustaviti gradnjo, a pri preverjanju osebnih podatkov podpisnikov se je izkazalo, da jih nekaj ni bilo formalno pravilnih in potrebna številka 2.500 je padla.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 |
Spomnim se nebroj podob prvega maja iz svoje mladosti. Prvi maj je bil v času socializma čas brezskrbnosti. V Sloveniji še zlasti, saj so združeni prazniki navrgli neredko kar cel teden dopusta. Prvi maj in sovpadajoči praznični blok tako pri nas ni bil politični, ampak kulinarični, počitniški in nakupovalni praznik. Trgovine so že kakšen dan pred dnevom OF napolnile police s cenenimi napolitankami, suhomesnimi izdelki, žganimi pijačami po posebni, proletarski ceni. Kultna žgana pijača delavskega razreda socialistične Jugoslavije je bil »zvečko«, konjak iz Zvečeva. Na predvečer praznika so po deželi goreli kresovi, ki smo jih zalivali z velikimi količinami piva in vina. In na sam prvi maj, nesramno zgodaj zjutraj, ko sem se mačkast zvrnil v posteljo, so v mojem mestecu pod mojim oknom postrojili godbo na pihala, ki je imela svoj dom v sosednji stavbi. In točno pod mojimi možgani so ob neki nekrščanski uri začeli razposajeno nažigati prvomajsko budnico; kot da bi me hoteli kaznovati za grehe predprazničnega večera. A hkrati so med prazničnimi dnevi po televiziji kazali podobe proletariata iz širnega sveta, ki gre na cesto, da bi si priboril temeljno eksistenco in dostojanstvo. Takrat se mi je zdelo, da so spokojnost, brezbrižnost in nezainteresiranost naših državljanov samoumevne. Iz današnje perspektive je videti drugače.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Uvodnik
Zadnje sporočilo evropski levici
Francoske volitve je treba najprej in predvsem razumeti kot sporočilo evropski levici. Ne, dosedanji odgovori na populizem, neoliberalizem in spremembe v svetu in ekonomiji, ki jih je levica ponujala v različnih oblikah, niso tisti, ki bi prepričali volivce, tudi v levici najbolj »vdanih« državah, kot je Francija. To nas ne prepriča, je ponovljeno sporočilo volivcev, tokrat francoskih.