-
Bil je lep sončen dan ali pa se mi je tak samo zdel, zaradi razlogov, ki jih bomo še spoznali. Posedali smo pred Kalvanom, kjer so se v tistih davnih dneh zbirali Slovenčevi in Delovi novinarji, in eden od fantov iz preloma (zmerom sem se dobro razumela s fanti iz preloma) mi je iz uredništva Slovenca h kavarniški mizi prinesel sveže odtisnjene korekture recenzije mojega – mojega! – prvega romana, ki jo je napisal Tomo Virk. Moj – moj! – prvi roman, moja – moja! – prva recenzija! Nosil jo je na iztegnjenih rokah, kot da mi kaže novorojenčka ali pravkar pečeno štruco kruha, meni pa je zaigralo srce. Šele takrat sem dobila občutek, da sem naredila nekaj velikega. Naslednji dan sem kupila celo goro izvodov časnika in jih poklanjala naključnim mimoidočim, ki se jim ni posrečilo pravočasno pobegniti. Recenzije so pač pomembne tudi za avtorjevo samoljubje.
-
Letošnji januarski Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskem Davosu izpostavlja skupno prihodnost v vedno bolj razdrobljenem svetu. Gre za iskanje rešitev v vedno bolj razdeljenem in nevarnem svetu, za sistematično iskanje izgubljene globalne liberalne političnoekonomske ureditve in mednarodnega sodelovanja. Politična demokracija pospešeno hira, ekonomija globalnega sodelovanja ne deluje, geostrateški konflikti ZDA in Kitajske so vse večji. Svet ni več povezan, temveč razdrobljen, vsaka od velikih držav želi biti »prva«. Trump ni rešitev, temveč simptom. Liberalni zahodni svet izgublja legitimnost, ker je izgubil socialni kompas. Ekonomski napredek zahteva socialno kohezijo, oboje zagotavlja mir. Paradoks davoškega kapitalizma je, da ta usodni trikotnik postaja del novega populizma davoške plutokracije. Zato WEF kljub intelektualni potenci postaja vedno bolj politično ekonomsko impotenten.
-
Ponedeljek je, večer, na javni TV so Odmevi. Vodi jih Rosvita Pesek. Ena izmed tem je pobuda NSi, ta bi sklenila predvolilno zavezništvo s strankami, ki bi sprejele njen program prioritet. Vendar izključuje povezavo s SDS oz. Janšo. Bližajo se volitve in tema je eksplozivna, saj gre za to, ali lahko Janša sploh še pride na oblast.
-
Nova Slovenija je napovedala projekt »novi Demos«, o čemer je na široko poročalo sobotno Delo in izpostavilo besede strankinega veljaka Mateja Tonina, da v njem ne bo ne levice ne SDS. Že dan kasneje se je izkazalo, da v njem ne bo nikogar, niti ne stranke Marjana Šarca ne SD Dejana Židana. Združevalni projekt je tako propadel, še preden se je začel. Kar je bilo jasno vnaprej, saj majhna parlamentarna stranka pač ne more biti tista, okoli katere se bodo zbirale večje. Je pa razumeti nervozo vrha Nove Slovenije, če pogledamo izide javnomnenjskih anket. Nekdanja koalicija SDS, NSi in SLS bi po zadnji anketi Ninamedije nabrala 18,2 odstotka podpore, medtem ko bi jih SD, SMC, LMŠ, levica in Desus kar 41,2. Po teh podatkih so volitve za njih vnaprej izgubljene, vprašanje je le, kako si bo ta peterica razdelila oblast.
-
»Nuša Baranja: Za zdaj še ne povedo konkretno, koga si v tem partnerstvu želijo.
Matej Tonin (NSi): Vsakega, ki se je pripravljen pogovarjat o našem programu, s katerim imamo čim več sorodnih točk in ki je pripravljen te odnose graditi na enakopravnosti in nekem spoštovanju. Sami si pa lahko odgovorite na vprašanje, ali je SDS in Janez Janša v preteklosti bil takšen partner.«
— Uvodni novinarski prispevek k pogovoru o novem Demosu (Odmevi TVS, 22. 1. 2018) -
Slovenski delodajalci, pri čemer mislimo tako na zasebnike kot državo, imajo srečo. Srečo, ker imajo take medije, ki dejanske podatke tako površno prenašajo javnosti. Tako jim uspeva še vedno prodajati krizno retoriko, zaradi katere ljudje dejansko sprejemajo, da je tako rekoč prav, da so plače nizke, delovna obremenjenost pa vse večja, pri čemer je stanje gospodarstva čisto drugačno: vse nam pove podatek, da so v Sloveniji od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za kar 19-krat, s 169 milijonov evrov leta 2013 na kar 3,2 milijarde leta 2016. Take indoktrinacije, kot jo uspeva danes prek medijev izvajati neoliberalni eliti (menedžerjem in vladi), ni uspelo javnosti prodajati niti bivši komunistični partiji. Resnici na ljubo partija dejansko ni bila nikoli tako uspešna v tem, kot danes poskuša prikazati Janševa SDS. A pustimo to ob strani, muke bivših malih prisklednikov partije tipa Gorenak, ki tako perejo svoje življenjepise.
Iskanje brez piškotkov ni možno
