-
Bojim se, da je svet ostal brez idej. Celo v najbolj slovesnih govorih javnomnenjskih voditeljev ni zaslediti več niti kančka vizionarskega duha. Razočarano moramo ugotoviti, da sanjarjenje o prihodnosti danes opravljajo pretežno kalifornijski tehnološki guruji in drugi milijarderji, ki so seveda navdušeni nad tem, kako se svet razvija. Za ostalo človeštvo ostaja manj razlogov za veselje. Dogodki zadnjih let nam nikakor ne dajejo razlogov za optimizem in vse bolj velja prepričanje, da smo na poti k novim katastrofam, ki bodo neenakosti v družbi še okrepile. Ta konsenz ima svoj odsev tudi v popularni kulturi, ki je postala obsedena z epskimi naravnimi nesrečami, nuklearnimi vojnami, ubijalskimi virusi in nasilnim družbenim darvinizmom, kakršen naj bi tem dogodkom sledil. Dejansko bomo težko našli film, ki se dogaja v prihodnosti, kjer ta ne bi bila nekakšna postapokaliptična nočna mora. Modni oblikovalci in reperji so že danes prilagodili svoj stil na apokalipso – še na rdečih preprogah so oblečeni, kot da vstopajo v večno deževje Blade Runnerja. Nad lepšo prihodnostjo smo obupali in ne preostane nam drugega, kot da romantiziramo njeno brutalnost – da njeno ostrino spremenimo v edgy estetiko in zmagovalce te družbene loterije častimo kot polbogove. Če že mora svet k hudiču, naj vsaj zgleda seksi.
-
Smejala sva se veliko, veselo, pa tudi grenko, med dolgoletnim sodelovanjem vsak dan, potem pogosto, vedno sproščeno. Nato pa je moj dragi Predrag Lucić, eden izmed ustanoviteljev Feral Tribuna, novinar, pisec, dramaturg, pesnik … umrl. Z njegovim odhodom je plamenček v enem od feralov ugasnil, smeh svobode pa je utihnil, kot bi odrezal. Prijatelji, pisci in novinarji z vseh koncev nekdanje Jugoslavije so se spomnili tega nenavadno blagega človeka in resnobne, nenadomestljive osebnosti hrvaškega novinarstva, pa tudi satire, pesništva in kulture nasploh. O Peđi pa so svoje povedali tudi številni sicer zlovoljni desničarski podleži, vzradoščeni ob smrti človeka, ki jim je šel z nadarjenostjo, humorjem, članki in pesmimi hudo na živce. Svojat si je ob smrti enega od feralovcev dala duška, prav tako brezmejni cinizem vladajoče garniture, ki že leta uspešno proizvaja vso to facebookovsko bedo in se je, skrita za zasloni svojih naprav, silno razveselila Lucićeve smrti, prepričana, da se ji je s tem še bolj na široko odprl prostor za neznosno nasilje in sovraštvo do tistih, ki so, tako kot Predrag, bili in ostajajo trdni, svobodni kontrapunkt ideologije zadušljive provincialnosti.
-
Svet pretresa zlata mrzlica kriptovalut, digitalni denar je postal lani ena najbolj vznemirljivih poslovnih podjemov. Kriptovalute so za mnoge ključ revolucioniranja biznisa in bančništva, za druge še ena od tehnološko finančnih prevar. Funkcionalno niso pravi denar, čeprav povzročajo klasične denarne iluzije. Njihova vloga je tržno precenjena, hkrati pa imajo pomemben tehnološki potencial. Pri nas je lani »kriptovaluta« druga najbolj uporabljena besedna zveza, za »evropskimi prvaki«. Slovenija je eno najbolj dejavnih središč evropskega kriptosveta, lahko postane celo mala kripto Silicijeva dolina. Toda kaj nam ta digitalni čudež dejansko prinaša?
-
Če ima Janša opraviti z denarjem, vedno smrdi do neba. Zadnji tak posel (bosansko posojilo) zaudarja tako, da se mu je naš mojster odrekel bliskovito in čudno pohlevno, pač zato, da bi jo čim prej pobrisal v zavetrje. Očitno je živčen in dela napake (posojilo, ustavna obtožba, solistični izlet v Zagreb itd.).
-
Vlada je spisala Energetski koncept Slovenije, na katerem namerava utemeljiti energetsko politiko do leta 2030 in energetsko vizijo do leta 2050. Da reč ni od muh, govori dejstvo, da so ga vladne službe pripravljale dve leti. V igri so vsekakor usodne odločitve, ki bodo zadevale ne le naše otroke, ampak tudi vnuke in pravnuke. A ker proizvodnja energije ni brez posledic za okolje, se hkrati porajajo okoljska vprašanja: od dilem z jedrskimi in termoelektrarnami pa do razsipne rabe energije, ki ta hip najbolj kulminira pred mestnimi bifeji, kjer za zunaj sedeče goste, ki srkajo kavo ali pivo, grejejo zrak plinski in električni grelci. Skratka, energetski koncept vključuje tudi vprašanja narave, se pravi spoštovanje letnih časov, in bolj preudarno rabo energije. Seveda pa je pogled v tako oddaljeno prihodnost priložnost za najbolj široko in polemično javno razpravo. In kaj je storila vlada Mira Cerarja ml.? Je mar organizirala vsaj debatne tribune po vseh večjih mestih Slovenije? Nak, javne pripombe je omejila na rok dobrega meseca, od katerega sta dva tedna pripadla božičnim in novoletnim praznikom. Vlada je torej naredila vse, da bi čim manj ljudi sodelovalo s svojimi idejami in pripombami. Namesto, da bi se okoristila z izkušnjami, pogledi in razmišljanji svojega prebivalstva, je sklenila, da projekt izpelje za čim bolj zaprtimi vrati.
-
»Zdelo se mi je nedoumljivo, da se on jezi name. Toda opazila sem, da se podobno nelogično razjezi voznik avtomobila, ki me denimo na križišču skoraj zbije. Besno kriči, maha in me preklinja, mene, peško, ki je imela prednost in jo je on skoraj povozil. To je značilno zlasti za moške voznike: manj prav kot imajo, bolj se raztogotijo. Njihova čustvena logika, če ji lahko tako rečemo, je najbrž preprosta: zaradi tebe se počutim krivega, to me jezi, torej si ti kriva, da sem jezen. Če bi bila tedaj bolj prisebna, da bi to razumela, bi mi morda Kevinov gnev vlil kanček upanja. Tako pa me je zgolj zbegal. Zdelo se mi je tako nepošteno, da je jezen name. ... Torej me je krivil Kevin in krivila sem se sama.«
— L. Shriver: Pogovoriti se morava o Kevinu -
»Da pa se je nekaj v smeri prenove kulturnega modela na Ministrstvu za kulturo za časa ministra Toneta Peršaka le premaknilo, smo lahko prvič izvedeli po objavi razpisnih pogojev novega štiriletnega programskega razpisa, saj je bila iz razpisne dokumentacije jasno razvidna namera ministrstva za kulturo, da ob pravzaprav manjših sredstvih, kot so bila za ta razpis na voljo pred štirimi leti, drastično zmanjša število njihovih upravičencev.«
— Tomaž Zaniuk, direktor Radia Študent, v sredo, 17. januarja 2018, v komentarju Tiha kulturna revolucija
Iskanje brez piškotkov ni možno
