-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Hrvaška
S tem smo s posredovanjem tako imenovane javne televizije izvedeli, kakšna prijetna oaza je bil otroški dom za vojne sirote v mestu v bližini Zagreba, ki so ga partizani »napadli« leta 1942, čeprav je ustaška država ob pomoči cerkve v njem vestno skrbela za malčke podobno kot današnja oblast skrbi za srbske povratnike ali migrante.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Ekonomija
Izbira petega guvernerja Banke Slovenije po naravi stvari buri duhove. Postopek imenovanja z absolutno večino je zahteven, povolilne politične razmere zapletene, kredibilnost institucije je najnižja v zgodovini. Banka Slovenije in država sta se znašli v navzkrižnem ognju preiskovalnih in pravnih postopkov, kopja se bijejo okoli sporne sanacije bank konec leta 2013 in po tem. V politični igri so moč evropskih institucij in neodvisnost suverene države, ekonomsko prikrivanje dejstev in politična zaščita krivcev. Zato je politična kalkulacija za novega guvernerja prvič tudi mednarodno zanimiva, doma pa prepletena z množico interesov in politično trgovino. Tako z vsakim korakom izgubljamo še eno oporišče institucionalne stabilnosti in strokovne kredibilnosti.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Žive meje
Grozen občutek me spreleti, ko se zavem, da moji politični pogledi postajajo marginalni. Doživel sem ga že velikokrat in vedno je isto. Lahko se še tako pretvarjam, lahko me prijatelji še tako bodrijo, na koncu človek vedno začuti, kdaj njegove besede zvenijo prepričljivo in kdaj ne. Dobri argumenti nenadoma izgubijo prejšnjo težo. Pogumni slogani, ki so nekoč navduševali občinstvo, naslednji trenutek zvenijo grobo in iz občinstva izvabljajo le še nelagodje. Temu vedno sledi zmeden trenutek, v katerem ne moreš storiti ničesar pametnega. Če kričiš slogane z enakim zanosom, deluješ agresivno in odbijajoče – kot pevec B-razrednega ska benda, ki v prazni dvorani vpije »A se mamo faaajn?!«. Če se prilagajaš neprijaznemu vzdušju in slogane izrekaš previdneje, pa deluješ neprepričljivo. Takrat imaš pravzaprav na izbiro le še dvoje: lahko spremeniš poglede in se čez nekaj časa poskušaš z zmernejšimi slogani spet prebiti v polje spoštovanih javnih govorcev, lahko pa se zabarikadiraš v varen krog somišljenikov in objavljaš enake poglede na obskurnih, zaprtih straneh Facebooka.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Kolumna
Šarec je z afero Črnčec zašel v hude težave na samem začetku začetka. Mandat bo težaven že sam po sebi, premierove slabosti ga lahko pokopljejo rekordno hitro. Skratka, mož na najvplivnejšem stolčku v državi bo moral temeljito razmisliti o svojem položaju, delovanju, prihodnosti. V godljo se je spravil, ker črke in duha partnerske pogodbe, brez katere te vlade sploh ne bi bilo, očitno ni dojel ali pa ju ni jemal resno.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Pamflet
Sovjetski voditelj Stalin je nekoč po radiu poslušal Mozartov »Koncert št. 23«, ki ga je igrala znamenita pianistka Marija Judina. Tako ga je navdušil, da je poklical svoje podrejene, da mu naslednji dan prinesejo ploščo s posnetkom. A ker je radio le neposredno prenašal koncert, plošče niso imeli. In kaj so storili njegovi KGB-jevci? Sredi noči so prišli po Judino in člane orkestra, da so še enkrat odigrali Mozarta, nastop posneli na ploščo, ki so jo potem prinesli Stalinu.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Dva leva
Četrto nadstropje trinadstropne hiše
»Spoštovana gospa Ušaj,
čestitam vam za zastopanje umora na blejskem jezeru (1949) in za – kasnejše aktivnosti na Dobu, ki jih sami veliko bolje poznate od mene. Mislim tiste, ki zadevajo telovadbo v dvoje. .... Stražniki na Dobu vedo povedati, da ste se z g. K. imeli tolikanj luštno kot g. Janšot z ga. M. M. v četrtem nadstropju vile na Trstenjakovi. Kot se ima še danes, ne da bi to ga. U. vedela. Kuverte niso brez učinka.
Kako bo to g. Janšot objasnil ženi, pa ni najin problem.«
— Utrinek iz utrgane Twitter korespondence med Odvetnico in Profesorjem. Imena tretjih omenjenih oseb smo okrajšali. (Objavljeno 22. 9. 2018) -
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Uvodnik
Domnevno gospodarski interesi še naprej poskušajo disciplinirati vlado. Proti njej se je postavil tudi – od prejšnje garniture podedovani – fiskalni svet, ki je razglasil vsebino koalicijske pogodbe za malodane napad na javne finance. Lotiti se koalicijske pogodbe je že samo po sebi nenavadno dejanje, a fiskalni svet se pri tem ravnanju sklicuje na ravnanje istoimenskih svetov po Evropi, na primer nizozemskega fiskalnega sveta, ki pregleduje tako programe strank kot koalicijske pogodbe (pri čemer je nizozemska družba popolnoma drugačna od slovenske). Seveda bi temu lahko prikimali, če bi fiskalni svet to nalogo opravil v celoti: se torej lotil najprej programov političnih strank, nato pa še koalicijske pogodbe. A tega trojica, ki jo vodi dr. Davorin Kračun, ni naredila.
Iskanje brez piškotkov ni možno
