-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Hrvaška
Tako je ravnatelju osnovne šole v Zagrebu pisala mama, katere hčerka s še šestimi sošolci od 15 učencev, kolikor jih je v razredu, ne hodi k verouku, in ga opozorila, da »niti teh 40 odstotkov otrok, ki so kar številna manjšina, očitno ni dovolj, da bi starše obvestili, kakšnim oblikam indoktrinacije bodo izpostavljeni njihovi otroci«. Za tem cerkvenim nasiljem nad malčki stoji združenje Lijepa naša, ki ga že leta vodi hudičevo iznajdljiv možak, sicer brat tukajšnjega najbolj znanega kriminalca, ki je v devetdesetih letih na valu privatizacije do temeljev razdejal in izropal celo vrsto velikih podjetij, potem pa mu je po izreku sodbe »pravna« država omogočila beg v Bosno, kjer še danes živi popolnoma svoboden. Drugi brat se je torej lotil občutljivejšega posla, dobičkonosnega kontaminiranja mladoletnih otrok. Človek je ekolog, ki meni, da je ekologija dosledno versko vprašanje in da je »Bog ustvaril zemljo in ljudi in nam zaupal odgovornost za to, kar je ustvaril«. Zato je tudi prireditev Dnevi kruha v šolah in vrtcih pravzaprav verski obred, katerega smisel je, kot pravi organizator, da se »z molitvijo, blagoslovom in simboličnim uživanjem kruha zahvalimo Bogu za vse darove«. Za takšno vzgojo mu vsaka od 324 vzgojno-izobraževalnih ustanov na Hrvaškem vsako leto odšteje pet tisoč kun. Pokrovitelj tega duhovnega posiljevanja malčkov je seveda katoliška cerkev, ki združenje obilno financira, poleg tega pa so, kot se hvali njegov predsednik, »vsi škofi na Hrvaškem njegovi člani in plačujejo članarino«.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Žive meje
Mineva drugo leto, odkar velja Cerarjev zakon o tujcih. Se ga še spomnite? To je tisti zakon, ki so ga spremenili tako, da lahko vlada kadarkoli skliče izredno stanje in suspendira človekove pravice iskalcev azila. Šlo je za protiustavno skrpucalo, ki je sprožilo razkol med Cerarjem in Brglezom, protest nevladnikov in pritožbo varuhinje človekovih pravic. Levo usmerjeni javnosti je bilo takrat nepojmljivo, da liberalna vlada daje tolikšna pooblastila represivnim organom. Vse, kar je po sprejetju zakonskih sprememb ostalo jezni civilni družbi, je bila vera, da jih bo zavrnilo Ustavno sodišče – zadnja varovalka, ki naj bi še stala med ljudmi in avtoritarnimi nagibi države. Takšna vera se bo najbrž izkazala za naivno. Sodišče že dve leti molči, medtem pa, ne le da je zakon v veljavi, ampak se ministrstvo za notranje zadeve ves čas vede, kot da živimo v izrednem stanju, predvidenem v njihovi pobudi.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Ekonomija
Države članice Združenih narodov (ZB) so 13. julija 2018 sprejele celovit globalni dogovor o globalnih migracijah. Migracijsko politiko so postavile na najvišji mednarodni politični piedestal, med dve temeljni usmeritvi ZN, človekove pravice in trajnostni razvoj. Migracije so danes eden osrednjih globalnih problemov, zato zahtevajo celovito, globalno reševanje. Dobili smo klasičen mednarodni akt političnega povezovanja in hkrati delitve, podobno kot pri podnebnih spremembah, jedrski razorožitvi ali človekovih pravicah … Ne gre za pogodbo, temveč sporazum, EU je med nosilci tega projekta, ZDA in Rusija mu nasprotujejo. Tudi v Evropi se povečuje število držav z desnimi vladami, ki ga zavračajo. Migracije so spet potegnile nevarno ločnico med desnim populizmom in levim oportunizmom.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Kolumna
Slovo na obroke Angele Merkel, poosebljenja politične dolgoživosti in stabilnosti, potrjuje, da vsa evropska desno-leva sredinska politika strmoglavlja, populisti in skrajna desnica pa napredujejo. Proces se zdi nezadržen. Izrazito sta ga pospešila kriza leta 2008, produkt neoliberalizma, in zgrešeno zdravljenje te krize, zaradi katerega je velik del Unije zašel v težave, neenakost se je povsod povečala, revni in srednji sloji so postali ranljivejši. Hkrati je naraščalo nezaupanje v EU, prav tako neoliberalno in neenako za velike in majhne članice. Potem so udarili še begunska kriza, brexit in Trumpova izvolitev, na male možgane pa vedno bolj pritiska tudi tesnoba zaradi poškodb okolja.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Pamflet
Potem ko so mediji tri leta pisali o zdravniku Ivanu Radanu kot množičnem morilcu in je tožilstvo zanj terjalo 20 let zapora, mu je sodnik Martin Jančar izrekel oprostilno sodbo. Brez dokazov in brez obdukcij se je po sodnikovi razsodbi tožilstvo oprlo na moralno spornost obdolženega. In zdaj čudo: sodnik to držo pojasni z romanom Alberta Camusa »Tujec« , v katerem sodišče obsodi obdolženca sklicujoč se na protagonistovo brezčutnost, ko ni jokal na materinem pogrebu. Camusev sodnik je sicer vzel v obzir še dodatni moralni corpus delicti - romaneskni junak je nespoštljivo prižgal cigareto med bedenjem ob materinem truplu.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Dva leva
»V prejšnjem stoletju so trije totalitarizmi za seboj pustili strašno sled trpljenja, tudi fašizem, ki ga nameravajo danes obujati na zborovanju v Trstu.«
— Mnogi so bili akterji kakšnega od treh totalitarizmov. Tudi Borut Pahor. (Twitter, 3. 11. 2018) -
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Uvodnik
»Slovenija je spomladi letos podprla globalni dogovor Združenih narodov o migracijah, ki naj bi ga sprejeli decembra v Marakešu v Maroku. Zdaj pa so se pojavile spremenjene okoliščine. Slovenija mora vsak dan skrbeti, da so njene meje, še posebno schengenska meja s Hrvaško, budno varovane … da ohranimo tu način življenja, kot ga imamo, evropski način življenja.«
—Zunanji minister Miro Cerar, 6. novembra 2018
Iskanje brez piškotkov ni možno
