#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Hrvaška

Predsedniške laži

Med dvema slabima možnostma smo se odločili za tisto, ki se je zdela manj slaba, če jo primerjamo z nekdanjo hrvaško predsednico, katere politične eskapade so bile nazadnje res že neznosne. Toda izkazalo se je, da Zoran Milanović na čelu države kaže spremenljivo razpoloženje razvajenega fantka, ki se je po spletu okoliščin znašel v pomembni življenjski vlogi, a v njej večinoma prihajajo na plan najslabše značilnosti njegovega značaja, med njimi domišljavost in prezir do zakonitosti. Najprej je ugodnosti, ki mu jih zagotavlja položaj, izrabil v zasebne namene in je poletje preživel na državni jahti, nekdanji Titovi Podgorki, ali pa se je z vojaškimi letali prevažal sem in tja, v glavnem brez kakega očitnega državniškega namena. Takšno je bilo zasebno potovanje v Albanijo, na obisk k staremu prijatelju, predsedniku Ediju Rami, katerega svetovalec je bil, ko se je kratek čas ukvarjal z zasebnimi posli. Niti državljanom niti institucijam se mu ni zdelo potrebno pojasnjevati, zakaj je za mesec letovanja v obmorskih krajih pognal skoraj pol milijona kun javnega denarja, poleg tega pa si je privoščil še prijetno bivanje v državni vili na Hvaru.

dr. Bogomir Kovač

25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Ekonomija

Kakšna je alternativa?

Drugi val pandemije je po sedmih mesecih ponovno prerešetal Evropo, drugačen od prvega, zavit v novo meglo razumevanja in obvladovanja. Spomladi so bili ekonomski ukrepi povsod razmeroma enotni. Zapiranje ekonomskih dejavnosti in omejevanje družbenih stikov sta bila domala univerzalen pristop boja proti pandemiji. Drugega vala ne moremo več reševati z redukcijo ekonomskih in socialnih odnosov, z metodami in politikami prvega vala. Ekonomska, socialna in tudi moralna cena takšnih ukrepov je preprosto previsoka, da bi si jih tudi najbogatejše družbe lahko še enkrat privoščile. Reševanje življenj enih je ogrozilo preživetje drugih, tudi ekonomske pomoči imajo svoje meje. Družbeno distanciranje in mimikrija mask postajata vse bolj del problema in ne rešitve. V Sloveniji se pandemična kriza vse bolj spreminja v politično, drugi val lahko spodnese tudi Janševo vlado in njen dosedanji krizni menedžment. Toda kakšna je alternativa in kdo jo predstavlja?

N'toko

25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Žive meje

Ukradena zgodovina

Slovenska desnica obožuje debate o zgodovinskih krivicah, o belih in rdečih, o komunistih in disidentih ... Še danes, ko so se generacije zamenjale in je od stare države ostal komaj kak spomenik, so Janševi mediji polni obračunov s komunisti. Jasno, kulturni boj je bil desnici pomemben pripomoček pri osvajanju državnih institucij – pri pohodu na gospodarstvo, šolstvo in medije so se namreč lahko sklicevali na to, da so levičarji na položajih le zato, ker so jih podedovali od prejšnjega režima. Strategija je bila učinkovita in kmalu so vse nasprotnike, ne glede na starost ali politični izvor, začeli razglašati za dediče komunizma (za mlajše sicer raje uporabljajo od Američanov sposojeni izraz »kulturni marksisti«). Ključni del te operacije je seveda blatenje prejšnjega režima – bolj ko desnici uspeva slikati Jugoslavijo kot en velik gulag, Komunistično partijo pa kot krdelo krvoločnih avtokratov, manj legitimnosti imajo levičarji. V procesu se je resnična zgodovina jugoslovanskega komunističnega projekta zabrisala in zamenjala s preprosto enačbo »komunizem = totalitarizem«. Zrelativizirani niso bili le izjemni dosežki partije, ampak celo njena negativna zapuščina.

Janko Lorenci

25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kolumna

Tour

Našemu petkovemu kolesarjenju se je v začetku meseca pridružil Tour de France, največja, najslavnejša, najbolj fantastično posneta etapna kolesarska dirka na svetu. Na tem tritedenskem legalnem mučenju najboljših kolesarjev, organiziranem v zabavo, žalost in radost milijonov gledalcev po svetu, sta si prvi mesti razdelila Slovenca, Tadej Pogačar in Primož Roglič. Mednarodni kolesarski avditorij se je čudil: kako je mogoče, tako maloštevilni, pa tako dobri. To pozorno čudenje nam je, vedno lačnim priznanj in v stikih s tujino pogosto na robu občutka manjvrednosti, prijetno božalo srce.

Bernard Nežmah

25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Pamflet

Vaje iz bontona, a brez vode

Ideja parlamentarne demokracije je enostavna: običajno na štiri leta volivci izberejo najbolj priljubljene politične stranke, ki potem na osnovi večine v skupščini formirajo vlado. Ta nato vlada do naslednjih rednih volitev, vmes pa opozicija s svojimi posegi ocenjuje, podpira in predvsem kritizira njene ukrepe. Sem ter tja se dogodijo predčasne volitve, kdaj pade koalicija in se tekom mandata oblikuje drugačna vladajoča koalicija. V zadnjega pol leta pa na Slovenskem poteka en sam proces - odstaviti Janševo vlado! Imamo torej princip permanentnega rušenja, ki poteka na skupščinskih zasedanjih, v večjem delu osrednjih medijev in na petkovih protestih. Seveda je tudi to oblika demokracije, pa vendar …

Vlado Miheljak

25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Dva leva

Slovenska biciklistična mentaliteta

»Spoštovani, iskreno se opravičujem in mi je žal, ker na včerajšnjem dogodku nisem nosila zaščitne maske. …. Z zaščitnih razlogov se bom preventivno testirala na COVID-19.«
— Šolska ministrica Simona Kustec je sporočila, da o odstopu ne razmišlja

Grega Repovž

25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Uvodnik

Ustavilo se bo

Eden redkih resnih dokumentov o poteku šolanja v času koronavirusa v Sloveniji je dopis, ki ga je ta teden ministrici za šolstvo Simoni Kustec poslal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Želimo si, da bi tak dokument pripravilo ministrstvo, ki ga vodi Simona Kustec, z občutljivim razumevanjem razmer in hkrati jasnim popisom nevralgičnih točk, ki lahko, če ne bodo obvladovane, dejansko ustavijo celoten proces.