#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Hrvaška

Država kokošarjev

Ko človek dopolni 30 let, se od njega pričakuje, da se bo odselil od doma, si našel delo, naredil kaj s svojim življenjem. Ali pa tudi ne. Lahko postane zguba in še naprej živi na grbi staršev. V katero kategorijo bi uvrstili Hrvaško, ki je pred kratkim dopolnila 30 let? In ali se ji je sploh uspelo rešiti starševskega prekletstva Franja Tuđmana, zaradi katerega so bila njena najnežnejša otroška leta zaznamovana s surovim nacionalizmom, diktaturo in klientelizmom, trdnimi temelji za odraščanje s korupcijo, ki jo lahko štejemo za izhodiščno idejo najmočnejše desničarske stranke v državi?

dr. Bogomir Kovač

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Ekonomija

Bidnov paket

Marca so v ZDA sprejeli Bidnov načrt za obnovo, po obsegu in namenu je podoben evropskemu nekaj mesecev pred tem. ZDA se z njim vračajo na domače in globalno prizorišče z novim ekonomskim zagonom in političnimi ambicijami. Toda v ozadju največjih fiskalnih reševalnih paketov v ekonomski zgodovini stoji nova fiskalna kriza držav. Dolžniška ekonomija se povsod nevarno poglablja, politične in poslovne elite ponujajo tvegane razvojne in poslovne rešitve, brez pravih fiskalnih in finančnih omejitev. ZDA in EU so dober primer te lahkotnosti sprememb pandemijske ekonomike. Dobra stran reševanja krize sta novi socialna in razvojna vizija, slaba pa neučinkovitost upravljanja in višji dolgovi. Restrukturiranje je bolj restavriranje sistema kot njegovo dejansko spreminjanje.

N'toko

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Žive meje

To zna še trajati

Marca 2020 je bilo mogoče na vse to sranje s korono gledati kot na nekakšno avanturo – na kratko, sicer travmatično epizodo, po kateri se bodo stvari bolj ali manj vrnile v ustaljeni, četudi nekoliko predrugačen red. Komentatorji smo takrat zveneli kot vznemirjeni osnovnošolci, ki si ponoči na taborjenju ob svetlobi baterije delijo napete zgodbe, vedoč, da gredo čez dva dni domov. Objavljali smo dramatična razmišljanja o našem doživljanju epidemije s pretencioznimi naslovi (»Pisma iz karantene«, »Ljubezen v času korone«…), kot bi bili junaki iz romantičnih zgodovinskih romanov. In se nismo zavedali, kako patetično bo vse to zvenelo čez nekaj mesecev, ko bo vznemirljivost izpuhtela in bo ostalo samo še puščobno taborjenje – brez velikih zgodb in junaštev. Izkazalo se je, da korona ne prinaša bliskovite revolucije, ampak dolgo turobno medvladje. Neskončno sosledje tiskovnih konferenc, neuspešnih vladnih ukrepov, neuspešnih protestov, neuspešnih nezaupnic in interpelacij, ki jim sledijo novi neuspešni vladni ukrepi. In sčasoma se nam je posvetilo: nobenega preloma ne bo – to je že ustaljeni red. Ta večni polovični lockdown, ta neskončna tiskovka, to protestiranje brez katarze, ta klavrni tabor od države … to je naš novi dom.

Janko Lorenci

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kolumna

Zavoženo

Širok odpor proti na slabše spremenjenemu zakonu o vodi potrjuje, da je ljudstvo ekološko bolj razsvetljeno od politike, zlasti trenutno vladajoče. Z njo je glede okolja tradicionalno velik križ.

Bernard Nežmah

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Pamflet

Ehm in huligan

Na protestih in po takih in drugačnih medijih često odmeva stavek, da šole niso generator širjenja koronavirusa. Seveda postavljen kot pribit, kot božja zapoved. No, glede na dejstvo, da so bile šole mesece dolgo zaprte, je to nedvomno držalo. Kaj pa, ko šole delujejo? Po koncu poletja so že po tretjem šolskem dnevu mediji poročali o številnih razredih v karanteni. Na prvi pomladni dan je bilo v sežanski osnovni šoli skoraj polovico oddelkov zaprtih, malo zatem na Prežihovem Vorancu v Ljubljani celotni razredni pouk. Šole pač niso sveti prostor, kamor virusi ne zaidejo. Toda skupine, ki trdijo, da šole niso generator, z dejstvi nimajo težav. Ne daleč nazaj je veljalo, da se je Donald Trump skliceval na svoja, alternativna dejstva, danes v svetu brez predsedniškega Trumpa to počno sleherniki.

Vlado Miheljak

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Dva leva

Kitajska četrt 2

Saj se spomnite, v Kitajski četrti (Chinatown, 1974) Romana Polanskega gre za vodo, korupcijo, zločin in incest brez kazni. Pri zadnji (Vizjakovi) noveli zakona o vodah so korupcijska tveganja, ki jih prinaša, velika. Klientelizem pa je očitno zgolj nadomestek za incest.

Grega Repovž

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Uvodnik

Preprosta, a velika laž

V Sloveniji imamo že leta opraviti s trdovratno lažjo, ki jo zlasti politiki, ki so trenutno na oblasti, zavestno in vztrajno ponavljajo. Zanje je ta laž izjemno pomembna, vedo, zakaj jo širijo in utrjujejo: na tej laži so najprej leta gradili svojo pomanjkljivo legitimnost, a zdaj, ko za svoje posle in nelegitimne poteze zlorabljajo epidemijo, s to lažjo utemeljujejo in legitimirajo svoja dejanja. Ta laž ima namen: z njo dejansko umetno ustvarjajo vtis, da imajo v tako rekoč polovici slovenske javnosti podporo za svoja dejanja. Laž je preprosta in neumna, zlahka jo je mogoče razkrinkati. A je res trdovratna, zato je ne smemo podcenjevati, ker je že velikemu delu javnosti zlezla pod kožo. Da je tako trdovratna, so krivi tudi novinarji, ki kot kakšne skobčevke ponavljajo to neumnost, pa še zdi se jim, da ima izrekanje te plitke domnevne »modrosti« nekakšno analitično težo.