#k# Prelistaj izdajo

dr. Bogomir Kovač

15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Ekonomija

Komentar / Na zbeganem dvoru

Reforma ekonomskega upravljanja EU postaja zadnje ključno dejanje bruseljskih oblasti pred junijskimi volitvami 2024. Nadomestila naj bi zavožena fiskalna pravila in neučinkovito koordinacijo fiskalnih politik držav. Zagotovila naj bi uravnotežene in vzdržne javne finance članic, spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, pa reforme in nov razvoj. Politično zadovoljstvo komisije, sveta in parlamenta glede začasnega dogovora o reformi je skladno z volilnim optimizmom evrokratov. Ekonomsko so nove usmeritve sicer jasnejše in bolj prilagodljive, večajo avtonomijo držav, toda v ničemer ne izboljšujejo učinkovitosti EU. Njena fiskalna (ne) sposobnost ostaja v starih okvirih, brez enotne proticiklične politike. Podobno kot nima politične moči in pristojnosti za usmerjanje makroekonomskih politik držav članic. Novi fiskalni okvir jim zagotavlja zgolj večji manevrski prostor za prilagajanje, ohranja pa posvetovalni dialog med članicami in komisijo. Torej imamo zgolj nova cesarjeva oblačila na vedno bolj zbeganem evropskem dvoru. In to je še toliko bolj tvegano okolje za brezglavost slovenskih javnih financ.

N'toko

15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Žive meje

Komentar / Območje višje sile

Slovenska vlada že skoraj desetletje neuspešno načrtuje nove azilne kapacitete, da bi rešila nemogočo prostorsko stisko v azilnih domovih. Do zdaj je vsak poskus gradnje padel v vodo, saj ji nikoli ni uspelo premagati odpora domačinov. Prejšnji teden se je saga spet ponovila: na ministrstvu za notranje zadeve so že skoraj proslavljali sklep vlade o vzpostavitvi dveh novih enot v občinah Brežice in Središče ob Dravi, ko so znova zadoneli protesti občinskih predstavnikov in celo grožnje z zaprtjem mejnih prehodov. Tudi ta projekt bo tako po vsej verjetnosti obtičal v predalu, država pa bo prej končala drugi tir, ljubljansko železniško postajo, obnovo Drame in verjetno celo NUK, preden ji bo uspelo zagotoviti nekaj sto postelj za begunce. Kako je mogoče, da je tako majhen in statistično zanemarljiv projekt postal za državo neizvedljiv?

Janko Lorenci

15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kolumna

Komentar / Služabnica

Evropo še naprej pretresajo protesti kmetov. Malo jih je (štiri odstotke prebivalstva), a lahko dvignejo velik veter, ker so jezni, se povezujejo, s traktorji ustavljajo promet in imajo tudi precejšnjo podporo javnosti.

Bernard Nežmah

15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Pamflet

Komentar / Bog se ne opravičuje

Svoboda je priletela dobesedno iz neba in zmagoslavno osvojila skoraj polovico parlamenta. To ji je uspelo, ne da bi predstavila program, po katerem bi lahko prepoznavali ideje, za katere se zavzemajo njeni nosilci. Teh še vedno ni, se je izoblikovala njena govorica. Ko njen vrhovnik odstavlja ministre, umaknjeni sporočajo, da so to storili sami po svojih željah. Kajpak ob eni izjemi ministrici Tatjani Bobnar, katere kritike pa je premier Robert Golob označil za izmišljije. Odstopa z mesta podpredsednice stranke si je zaželela celo prva dama parlamenta Urška Klakočar Zupančič. Zadnji teden beležimo opazni osip funkcionarjev vlade in vladajoče stranke, kjer so spet vsi odšli sporazumno k novim kariernim izzivom nasproti. Prepoznavna značilnost Svobode je torej ta, da nikoli ne izvemo nobenega razloga, zakaj so izvedli interno čistko. Udari kot strela z jasnega, potem pa mediji preigravajo možna zakulisja. Bog ne daj, da vprašajo visokega funkcionarja stranke: ta bo vedno izrekel isto frazo - jaz o tem nič ne vem.

Vlado Miheljak

15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Dva leva

Komentar / Wunderwaffen*

Ko na bojnem polju in v politični areni ne kaže dobro, začnejo vojščaki in politiki panično iskati čudežne rešitve. Pač, nekaj, kar bo v hipu in trajno preusmerilo trende. Ko so Američani videli, kako deluje blitzkrieg mašinerija Wermachta, ki je v nekaj tednih dosegel atlantsko obalo, so panično začeli iskati čudežno orožje, ki bi zaustavilo Nemce, preden bi bilo prepozno. Tako so na podlagi teoretičnih predpostavk o cepitvi jeder začeli razmišljati o jedrskem orožju. Zbrali so ideološko in karakterno pisano druščino strokovnjakov, ki so jih osamili v puščavo Nove Mehike, da bi pod vodstvom fizika Roberta Oppenheimerja v okviru projekta Manhattan izdelali Bombo. In so bili uspešni in predvsem prvi. A oče atomske bombe Oppenheimer se je takoj zavedal posledic, ki bodo, ko bo čudežno orožje enkrat nastalo in delovalo, nepovratne. Zato je ob koncu vojne zavrnil nadaljnje sodelovanje pri razvoju še bolj uničujoče vodikove bombe. V nagovoru leta 1946 je stvaritev svoje skupine spokorjeno primerjal z mitom o Prometeju. No, asociacija ni bila najboljša: Oppenheimer ni kot Prometej ukradel ognja bogovom, da bi ga vrnil ljudem, ki jim je bil odtujen, nasprotno, je tisti, ki je odprl Pandorino skrinjico in iz nje izpustil zlo. Začelo se je v puščavi Nove Mehike, preizkusilo na civilnem prebivalstvu Hirošime in Nagasakija, zaključno dejanje zgodovinske etape, kot se za Ameriko spodobi, pa se je odvilo v Hollywoodu in pred dnevi potrdilo v teatru Dolby v Los Angelesu na podelitvi oskarjev.

Grega Repovž

15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Uvodnik

Uvodnik / In če ima Golob prav?

Ne vemo, slutimo pa, da v naslednjih tednih premiera Roberta Goloba čaka mala medijska smrt. Kaj je naredil in sporočil s svojimi dejanji in menjavami v preteklih dveh tednih? Dal je košarico klasičnim medijem, časopisom, televizijam, spletnim stranem, komentatorjem, novinarjem, mnenjskim voditeljem. Sporočil jim je, da jih vidi kot oviro v svojem komuniciranju, sporočil jim je, da ne razume slovenskega medijskega prostora kot normalnega, ampak se mu zdi nenormalen, zato bo poskušal komunicirati z javnostjo drugače. Prek sodobnih družbenih omrežij. Premier stavi na Facebook in Instagram.