#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Hrvaška

Komentar / Na smetišču zgodovine

Članov vladajoče stranke sploh ni vredno omenjati z imeni – razen če je malopridnost res v oči bijoča – saj je to škodljiva truma, ki jo povezujejo izključno korupcija, kriminal in volja do moči. Zato ni pomembno, ali gre za premiera ali katerega od ministrov, vsi po vrsti so »domoljubni« ničeti in vsi že v nizkem startu pred bližajočimi se volitvami. Kampanja že zdaj – z nadležno promocijo lažnih uspehov vlade v zadnjih osmih letih in vseprisotnostjo poblaznelega premiera – spominja na tisto, ki si jo je v devetdesetih letih omislil vodja avtokratskega režima na Hrvaškem, Franjo Tuđman. Ker Srbi niso več moteči, nasprotno, njihovi predstavniki so se udobno in precej brezsramno ugnezdili v vladajoči koaliciji, je med sovražnike Hrvaške mogoče uvrstiti samo še levoliberalno opozicijo in seveda medije.

dr. Bogomir Kovač

8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Ekonomija

Komentar / Žensko vprašanje

Vsakoletni mednarodni praznik žena je vedno zmes profanosti vsakdanjega življenja in večnih prevratniških idej političnega feminizma. Na eni strani stojijo oguljene fraze, čestitke in enkratno moško potrošniško zavzetje cvetličarn in čokoladnic. Na drugi se zlasti med ženskami krepi nelagodje, ker feministični boj po dobrem stoletju še vedno ni odpravil družbenih razlik med spoloma. Očitno je feminizem še vedno razpet med starim reprodukcijskim eksistencializmom in esencializmom odprave številnih diskriminacijskih praks. Večja politična participacija žensk še vedno ne pomeni ustrezne ekonomske vključenosti, enakopravnost ne prinaša večje enakosti. Troje najbolj izpostavljenih primerov, pravica do splava, enakopravnost zaposlovanja in primerljivost plač, ostaja odprta agenda 21. stoletja celo v EU, nekakšnem Olimpu ženske afirmacije. Še več, prav tu konservativna politična agenda vse bolj preveva tudi generacijo Z in jo v identitetnem antagonizmu spolov vrača v stare okvire moškega paternalizma. Feministični politični aktivizem ostaja očitno vpet v vedno nove družbene antagonizme. Emancipacijska moč ženskega vprašanja na oltarju zgodovine zato ni samoumevna, navkljub tradicionalnemu dnevu žrtvovanju za 8. marec.

Janko Lorenci

8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kolumna

Komentar / Nevarno

Emmanuel Macron je nedavno dvignil vihar, ko je rekel, da bi Nato utegnil poslati svoje čete v Ukrajino. Tam so sicer inkognito že zdaj zahodni vojaški svetovalci. A odkrit prihod Natovih vojakov bi drastično zaostril konflikt in grozila bi celo jedrska vojna. Ni čudno, da so Amerika, Nemčija, Anglija, Poljska, Slovenija … nemudoma zanikale možnost, da bi na bojišča poslale svoje čete.

Bernard Nežmah

8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Pamflet

Komentar / Mir kot vsesplošna dobrina

Posnetek nelegalne avto dirke iz garažne hiše megacentra na Rudniku je pretresel družabna omrežja. Ko policijsko vozilo prižge utripajoče luči, se mu vozniki na cesti samoumevno umaknejo. Tokrat se je pred može postave postavil junak, jih ustavil, si v zabavo sezul čevelj in navdušeni množici demonstriral, kako se jih ne boji, kako mu nič ne morejo. In res, policisti so se z vzvratno vožnjo umaknili s posredovanja. Demonstracija vesoljni državi o popolni nemoči policije.

Vlado Miheljak

8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Dva leva

Komentar / Toninovi demoni

Ko je bilo slovensko politično vesolje še kolikor toliko v ravnotežju, je nekako veljalo, da je ekscesna, šovinistična, nestrpna retorika v domeni zunajparlamentarnih ali (redkeje) marginalnih parlamentarnih strank desnega vrednotnega roba parlamenta. Tako je dolgo predvsem Jelinčičeva SNS (pa njegove različne odpadniške frakcije) šla v diskurzu čez rob. Kasneje se je to železno pravilo rušilo, saj so začele ogrožene standardne parlamentarne stranke dohitevati in prehitevati ultradesničarje. Spomnite se, kako je Mihael Jarc na jumbo plakatih SLS na lokalnih volitvah nagovarjal ljudstvo s silhueto džamije v okroglem prometnem znaku prepovedi. No, navkljub spogledovanju s populizmom in šovinistično retoriko, ali pa ravno zaradi nje, je stranka z najdaljšo tradicijo v Sloveniji leta 2014 sramotno izpadla iz parlamenta.

Grega Repovž

8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Uvodnik

Uvodnik / Temu smo nekdaj rekli kraja

Vrniti se moramo leto nazaj, v čas, ko je Golobova vlada še načrtovala uvedbo davka na nepremičnine. Dovolj je bil en nastop zgoraj citiranega Tilna Božiča, da je bila na nogah celotna Slovenija – in Božič ni rekel nič drugega, kot da je treba uvesti davek na nepremičnine in pravičneje obdavčiti premoženje. Dan zatem se je začel medijski pogrom proti državnemu sekretarju (da, mediji radi to naredijo za elito), tako oster in enoten, da se je od njega na koncu distanciral še premier Robert Golob.